Umetna inteligenca (UI) je uporabno orodje. Tudi pri pisanju. Sestavek, ki temelji na preverljivih dejstvih, zna napisati vsebinsko ustrezno in v lepi slovenščini. Če želimo na primer povzetek tekme med Argentino in Egiptom, dobimo naslednje:
“Argentina je po velikem preobratu premagala Egipt s 3:2. Egipčane je v 15. minuti v vodstvo popeljal Yasser Ibrahim, ki je z glavo premagal Emiliana Martineza. Mostafa Zico je v drugem polčasu znova zatresel argentinsko mrežo, vendar je sodnik po posredovanju VAR-a zadetek zaradi prekrška na začetku akcije razveljavil. Zico je nato v 67. minuti vendarle povišal na 2:0. Argentina je odgovorila v dramatični končnici: Cristian Romero je v 79. minuti zmanjšal zaostanek, Lionel Messi je štiri minute pozneje izenačil, za popoln preobrat pa je v drugi minuti sodnikovega dodatka z glavo poskrbel Enzo Fernández.”
Podane informacije držijo, sestavek pa je jezikovno čist. Povsem razumno se torej zdi, da si novinar pri takih nalogah pomaga z umetno inteligenco in tako prihrani čas ter energijo. Zalomi pa se – in to je tema tega besedila – pri pisanju komentarjev, mnenj, ocen, kolumn.
Mnenjsko pisanje
Ostanimo pri mundialu. Na tekmi med Argentino in Egiptom naj bi bilo sporno sojenje oziroma uporaba VAR-a. Egipčani in hejterji Lionela Messija se pritožujejo nad domnevnimi dvojnimi standardi. Grob prekršek nad Lisandrom Martínezom pred drugim golom Egipčanov (ki je bil razveljavljen) je po njihovem primerljiv z blagim dotikom nad Mohamedom Salahom pred tretjim golom Argentine (ki ni bil razveljavljen).
Pritoževanje nad sodniškimi odločitvami je na tako pomembnih tekmah razumljivo in pričakovano. Dejstvo, da se ljudje pritožujejo, pa še ne pomeni, da je treba njihove pritožbe upoštevati pri končni presoji o tem, ali je bilo sojenje pošteno. Umetna inteligenca, ki črpa informacije s svetovnega spleta, kjer je veliko zapisov o domnevno spornih odločitvah na tej tekmi, pa stori ravno to. Ne more si pomagati, da ne bi. Za komentar o sojenju je torej raje ne sprašujte.
Toda to ni nič novega. Verjetno bi se večina strinjala, da se ni pametno pretirano zanašati na mnenje UI, kaj šele, da bi to mnenje predstavljali kot svoje (kar pa ne pomeni, da se to ne dogaja).
Zagovorniki uporabe UI za pisanje komentarjev bi rekli nekaj drugega: ne zagovarjamo, da UI ustvari zapis na določeno temo iz nič, temveč da naša stališča, poudarke in navodila, podana na primer v alinejah, pretvori v berljiv izdelek.
Težav pri tem je veliko. Ena očitnejših je, da je razmislek pred začetkom pisanja redko dokončen oziroma tak, da ga proces pisanja ne bi vsaj nekoliko – v dobrem smislu – predrugačil. Običajno začne pisec poante zares pretresati in nadgrajevati šele med pisanjem, četudi tega sprva ne pričakuje. Končni izdelek je pogosto precej drugačen od načrta, zapisanega v alinejah. Pisanje je ustvarjalen miselni proces, ne samo tehnična ubeseditev misli.
Slog in humor
Toda tudi če bi naša argumentacija dejansko bila zakoličena že pred začetkom pisanja, bi bilo zgrešeno umetni inteligenci prepustiti njeno ubeseditev – slog, ton, izbiro besed, zgradbo stavkov, humor, ironijo, občutek za pravo mero …
Najbrž bi kdo rekel, da lahko pisec svoja dosedanja besedila naloži v sistem in s tem umetni inteligenci omogoči, da imitira njegov način pisanja, vključno s slogom in vsem ostalim. Toda prej omenjenih težav s tem nikakor ne rešimo. To bi kvečjemu olajšalo zabrisovanje sledi uporabe UI.
Posebej kočljiv je humor. Si lahko predstavljamo, da bi pisec umetni inteligenci naročil imitacijo svojega humorja, bil z rezultatom zadovoljen in ga z veseljem predstavljal kot svojega? Žal si lahko. Dogaja se celo nekaj drugega: marsikdo ji kratkomalo naroči, naj bo besedilo duhovito. To je vse. Tako dobimo besedila, prepredena s tipičnimi chatgptjevskimi cringe domislicami. Tudi če kakšna uspe in v svoji abotnosti celo nasmeji, je težko razumeti, zakaj bi se kdorkoli hotel pod to podpisati.
V chatgptjevskem komentarju o sojenju med Argentino in Egiptom bi bilo to videti takole:
“VAR je deloval kot egiptolog: pri drugem golu je natančno preučeval starodavni stik z začetka napada, pri Salahovem padcu pa nenadoma izgubil arheološko zanimanje. Sodnik je imel kriterij kot duty-free cenik: načeloma obstaja, razume ga pa nihče.”
Pred- in postprodukcija
Uvodoma smo rekli, da je umetna inteligenca uporabna pri pisanju informativnih besedil, ki temeljijo na preverljivih dejstvih. Kako pa jo je smiselno uporabljati pri pisanju mnenjskih besedil? Pred pisanjem in po njem, torej v predprodukciji in postprodukciji.
V predprodukciji nam lahko pomaga, da lastna stališča natančneje premislimo. Z njo lahko preverimo, kje so njihove šibke točke in kakšne protiargumente bi lahko navedel nekdo, ki se z nami ne strinja. Uporabna je tudi pri iskanju virov, ki se nanašajo na obravnavano temo.
V postprodukciji pa lahko prevzame vlogo kritičnega bralca in opozori na vsebinske nedoslednosti ter nejasne formulacije. Seveda nam lahko pomaga tudi pri lekturi in predlaga jezikovne izboljšave.
Faza pisanja pa naj ostane v človeških rokah.
Komentirajo lahko naročniki