Študentsko delo 2026: ogromna ponudba, dobra plača in most do zaposlitve

Poletje je čas, ko si največ dijakov in študentov poišče poletno dijaško oz. študentsko delo, delodajalci pa ta čas iščejo sezonsko pomoč ali podporo pri nadomeščanju dopustniških odsotnosti.

Študentsko in dijaško delo je za mnoge mlade prvi stik z delodajalci in delom, mladi pa z njim pridobivajo pomembne izkušnje in delovne navade. Kaj si želijo mladi, kaj iščejo delodajalci, katera dela so na izbiro in kaj so ključni izzivi na tem področju?

Študentsko delo pogosto most do redne zaposlitve

Ponudba študentskih del je letos še nekoliko večja kot lani. Gospodarstvo se že sicer sooča s pomanjkanjem delovne sile, hkrati pa so manjše tudi generacije šolajočih se mladih, ki lahko delajo kot dijaki in študenti.

Med študentskimi deli prevladujejo dela v prodaji, s strankami, v administraciji, gostinstvu in turizmu, kar nekaj pa je tudi ponudbe strokovnih del iz različnih področij: elektrotehnike, programiranja, strojništva, digitalnega marketinga, zdravstva, kemije in farmacije, informatike, vzgoje in izobraževanja itd.

Največ povpraševanja delodajalcev je prav na področjih, kjer delavcev trenutno primanjkuje tudi na splošnem trgu dela: na področjih gostinstva in turizma ter proizvodnje.

Statistike kažejo, da se več kot 60 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri delodajalcu, pri katerem so sprva delali kot dijaki oz. študenti. Tako za mlade kot tudi za delodajalce je tako študentsko delo pogosto prvi medsebojni stik, ki omogoča, da delodajalec delavca spozna, ga uči, vzgaja in potencialno kasneje zaposli.

Vse dražja oblika dela

Ob tem ni zanemarljivo, da je takšna oblika dela za delodajalca vse dražja. Povprečna urna študentskega dela se je letos zvišala za 7,5 odstotka in znaša 10,2 evra bruto.

V zadnjih štirih letih je zrasla za skoraj polovico, v zadnjem desetletju pa se je podvojila. S tem je zrasla še hitreje kot denimo minimalna plača.

To marsikateremu delodajalcu predstavlja izziv, saj je posebej pri slabše plačanih delih in delih z nizko dodano vrednostjo študentsko delo zanj v praksi dražje, hkrati pa je delavec pri takšni obliki dela mnogo bolj fleksibilen glede morebitnih odsotnosti, delodajalec pa kljub temu nosi pripadajoče stroške (npr. uvajanje, zdravniški pregled po potrebi).

Kam gre denar od študentskega dela?

Tudi pri študentskem delu je pomembna razlika med bruto in neto plačo. Od 100 evrov, ki jih mora za študentsko delo plačati delodajalec, mladi delavec prejme le 61,8 evra. Svoj del kolača pa prejmejo še mnogi drugi deležniki. 2,72 evra za strošek posredovanja prejme servis, ki posreduje delo. Prav toliko gre za delovanje študentskih organizacij (ŠOS, ŠOU LJ, ŠOUM, ŠOUP in ŠKIS). 15,74 evra se odvede za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,04 evra za štipendije, 5,08 evra je DDV, 4,11 evra prispevka za zdravstveno zavarovanje.  1,44 evra je prispevka za izgradnjo študentskih domov in prostorov univerze, 0,34 evra pa za prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Mladi delavci na ta način tako ne le služijo, ampak se jim to delo šteje tudi v pokojninsko dobo (glede na prejet denar), vlagajo pa tudi v pokojninsko blagajno. Velik del pogače pa si odštejejo številne druge organizacije.

Delo težje najdejo mladoletni

Nekoliko težje delo najdejo mladoletni dijaki, ker so manj mobilni ter zanje veljajo še dodatne omejitve. Tako denimo ne smejo delati na višini, ne smejo delati ponoči, ne smejo delati z denarjem ter tudi ne prodajati tobačnih izdelkov in alkohola.

Za kaj mladi delajo?

Raziskava e-Študentskega servisa »Mladi in trg dela«, ki je bila maja 2026 izvedena med 5.780 mladimi v Sloveniji, razkriva glavne razloge za opravljanje študentskega dela. Kar 70 % jih želi pridobiti delovne izkušnje, enak delež pa si prizadeva za večjo finančno samostojnost. Skoraj polovica (48 %) vidi študentsko delo kot priložnost za hiter in zanesljiv zaslužek, približno 40 % pa jih je navedlo, da jim takšno delo prinaša pomemben občutek neodvisnosti.

Med najpomembnejšimi veščinami, ki jih pridobijo z delom, je na prvem mesu komunikacija.

Iščejo varnost, stabilnost in napredek

Po zaključku izobraževanja si približno polovica vprašanih želi zaposlitve za nedoločen čas, skoraj enak delež pa daje prednost hibridni obliki dela, ki združuje delo od doma in delo v podjetju.

Pri izbiri delodajalca ostajajo ključni dejavniki možnosti napredovanja, stabilnost zaposlitve, pozitivno delovno okolje ter priložnosti za učenje in razvoj. Plača in dodatne ugodnosti so sicer pomembne, vendar zaostajajo za omenjenimi vidiki.