Škotska je našla recept za preprečevanje nasilja na ulicah. Ljudje se počutijo varnejše, raven težkih telesnih poškodb je znatno upadla, število umorov pa je najnižje po letu 1976, ko so bile uvedene današnjim primerljive evidence.
Škote sicer čakajo novi varnostni izzivi, vendar je inovativni pristop k reševanju problematike nasilnega kriminala obrodil sadove. Postavlja se vprašanje: bi bilo njihov model možno aplicirati na romsko problematiko v Sloveniji?
Glasgow je skozi zgodovino dolgo veljal za mesto (irskih) priseljencev z veliko prisotnostjo droge, alkohola in nasilja. Za razliko od bogatega Edinburgha je imel socialnih problemov polni Glasgow najkrajšo pričakovano življenjsko dobo posameznikov v celotnem Združenem kraljestvu, področje, kjer je to mesto “blestelo”, pa so bili umori z noži.
Že od 18. stoletja naprej je prevladoval stereotip tolpaša z nožem (razor gangs), nasilje pa je izbruhnilo v začetku tega tisočletja. Še do dandanes je večina tovrstnih zločinov izvedena s hladnim orožjem. V statističnem obdobju 2005-06 je bilo tako zabeleženih kar 96 žrtev umorov, oblasti pa so se problematike lotile sistematično, po vzoru preprečevanja bolezni.
Epidemiologija nasilja
Škotska premisa je, da je nasilje, tako kot bolezen, pojav, ki ga je mogoče meriti, zajeziti in preventivno preprečevati. Prvo vodilo ni bilo iskanje in pregon storilcev, temveč odkrivanje virov nasilja. Kje se le-to rojeva in kako ga kar najprej ustaviti? Ustanovili so SVRU (Scottish Violence Reduction Unit), državni center za zmanjševanje nasilja, ki ne sodeluje le s policijo, pač pa tudi z zdravniki, šolami, socialnimi službami, lokalnimi skupnostmi in znanstveniki.
SVRU deluje na treh ravneh: primarna preventiva pomeni preprečevanje pogojev za nastanek nasilja, sekundarna preventiva pomeni zgodnje posredovanje, terciarna raven pa pomeni odziv po že storjenem nasilju, torej rehabilitacija in zmanjšanje škode.
V praksi to pomeni, da skupina problematike ni naslavljala abstraktno, z nekim splošnim moraliziranjem, kot hipotetično populacijo, temveč so iskali in kartirali dejanska vozlišča nasilja: člane tolp, ozemlja in ulice, ki predstavljajo žarišča incidentov, ter konkretne osebe, ki so vpletene v prestopke ali se vračajo na urgenco.
Korenček in palica
Slednje nagovarjajo neposredno, raziščejo njihovo družbeno ozadje in jim ponudijo primeren izhod: mentorje, zaposlitev, usposabljanje, svetovanje ter stanovanjsko in socialno podporo. Če prestopniki ponujenega ne sprejmejo, so ostro sankcionirani, kar oblasti uporabljajo kot metodo zastraševanja potencialnih storilcev.
Do vpletenih v incidente pristopajo dejansko na urgenci, kjer so ti najbolj ranljivi in zato dovzetni za “pomiritev”. Vpleteni dobi svojega “navigatorja”, ki mu pomaga najti podporo za zdravljenje odvisnosti ali psihičnih težav, nudi podporo pri preprečevanju nasilja v družini, ter reševanju ostalih težav, ki jih vračajo v nasilje.
Tovrstna obravnava je dolgotrajna in individualna, SCVR pa deluje tudi kolektivno. Ker je najobčutljivejša generacija med 16 in 24 let, poteka obsežno ozaveščanje v šolah. Tam zdravstveni delavci učence poučujejo o učinkih drog, alkohola in nasilja, mladi se spoznajo s postopki obrambe pred napadi ter se naučijo zavračati škodljive družbene norme.
Tudi širša civilna družba je vse bolj motivirana, da vrši moralni pritisk na tolpaše, hkrati pa mladim ponuja izhod ne le z vključenostjo, pač pa tudi z novo identiteto. Od nasilnega pocestništva jih skušajo prevzgojiti k vrednotam, kot so delo, družina in nenasilje.
Delo je obrodilo sadove
Posledično je število žrtev umorov v 20 letih padlo za 53 %, z omenjenih 96 v obdobju 2005/06 na 45 v obdobju 2024/25. Največji padec je bil ravno v starostni skupini od 16 do 24 let, kar kaže na pozitivne trende za prihodnost.
Posebno učinkovito se je projekt obnesel tam, kjer je bilo najhuje, v samem mestu Glasgow. Tam je bilo v petletju 2005/06 – 2009/10 kar 142 umorov (to je eden na dva dni in pet ur), v petletju 2020/21 – 2024/25 pa je število padlo na 48. To je 66 % padec, za 13 odstotnih točk večji, kot na celotnem Škotskem.
Raziskava Scottish Crime and Justice Survey 2024/25 poroča, da je delež odraslih, ki so bili žrtve nasilnega kaznivega dejanja, padel s 4,1 % leta v obdobju 2008-09 na 2,5 % v obdobju 2024-25. Ocenjeno število nasilnih incidentov je padlo s 317.000 na 199.000, torej za 37 %.
Kljub temu, da se Škotska sooča s povečanjem drugih kategorij zločinov, povezanih z informacijsko tehnologijo in novo nastajajočimi marginalnimi skupinami, pa je padec umorov svetla točka prizadevanj škotskih oblasti.
Nehote se ponudi misel, da bi mogoče veljalo razmisliti o uvedbi škotskega modela v reševanje romske problematike v Sloveniji. Zveni politično nekorektno, a je strokovno utemeljeno dejstvo, da romska populacija povzroči nadpovprečno število prestopkov na osebo. Škotom je interdisciplinarnost prinesla celostne rešitve, ki delujejo. V Sloveniji pa je nekoliko drugače.
Pristop k problematiki temelji na Nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030, nove smernice naj bi dajal tudi tako imenovani Šutarjev zakon, ki pa se je bolj kot ne izkazal za politično kozmetiko.
Sloveniji uspeh v prvi vrsti preprečujejo tri dejstva:
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki