Opozorilo Slovencem – Ugledni pravnik našteje 5 razlogov, zakaj je “Šutarjev zakon” še naprej nevaren

Od prvotnega predloga, ki ga je premier Robert Golob napovedal po tragični smrti Novomeščana Aleša Šutarja, je ostalo zelo malo: Svoboda in SD sta z 33 amandmaji med drugim črtali tudi sporno uporabo nezakonitih dokazov in triletno omejitev veljavnosti zakona.

A kljub temu ugledni strokovnjaki za kazensko pravo opozarjajo, da gre še vedno za enega najbolj obsežnih posegov v osebne svoboščine po letu 1991. In vztrajajo: zakon ostaja ustavno sporen in potencialno nevaren. Poglejte, zakaj.

Vlada vztraja, da se “pošteni državljani nimajo česa bati”, strokovnjaki pa opozarjajo, da je prav to tista fraza, ki praviloma spremlja najbolj ostre posege v svoboščine.

Ekskluzivno: dr. Anže Erbežnik – Zakon uvaja logiko države, v kateri smo vsi osumljenci

Za naš portal je celovito oceno zakona podal dr. Anže Erbežnik, eden najbolj prepoznavnih kazenskopravnih strokovnjakov, ki je že prvotni predlog označil za nevaren. Amandmaji po njegovem mnenju niso odpravili ključnih ustavnopravnih težav – nasprotno, nekatere so še poglobili.

1. Pripor: Podaljšanje za 50 %, brez analiz, brez potrebe

Najtrši očitek leti na bistveno podaljšanje pripora po obtožnici, iz dveh na tri leta:

To ni tehnična sprememba, temveč 50-odstotno podaljšanje, ki bo vplivalo na več kot tretjino kaznivih dejanj v KZ-1. Brez analiz, kaj to pomeni za že zdaj preobremenjene pripore.

2. En dogodek, dva postopka

Ena najtežjih kritik:

Zakonodajalec ni popravil KZ-1, zato lahko za isti dogodek tečeta kazenski in prekrškovni postopek. Amandmaji so odpravili začasnost, ne pa pravne zmede – stanje je po mojem mnenju še slabše.

To pomeni, da bodo storilci drobnih tatvin in poškodovanj v nekaterih primerih istočasno obravnavani v dveh vzporednih postopkih, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti.

3. Vdori v stanovanja: kaj pa, če sosed zasliši pok iz vašega televizorja?

Možnost vstopa v stanovanje brez sodne odredbe za zaseg strelnega orožja ostaja izjemno sporna:

Ukrep temelji na subjektivni percepciji policista. Pojmi, kot so ‘verjetnost’ ali ‘kjer se običajno hrani orožje’, so prazni in omogočajo zlorabe.

Strokovnjak dodaja, da primer, kjer sosed prijavi domnevne strele, ni pretirana hipotetična situacija, saj zakon dopušča takšno diskrecijo.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je na omrežju X dodal še bolj neposredno opozorilo:

4. Varnostno tvegana območja: nadzor lahko zajame celo državo

Pooblastila policije, ki se na teh območjih lahko uporabljajo več mesecev, so po Erbežniku tipičen primer “preventivnega nadzora”:

Gre za območja, ki jih primarno določi policija. Ta ukrep omogoča stalno snemanje, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic in nadzor z droni. Dejansko lahko zajame celo državo.

Pri tem je sodnik predviden predvsem kot naknadni potrjevalec, ne kot varovalka.

5. Varnostne akcije: 6 ur izrednih razmer

Policija lahko na varnostno tveganem območju sproži t. i. varnostno akcijo:

Gre za de facto odreditev izrednih razmer, ki lahko trajajo do šest ur in zajamejo celotno državo. Pravna sredstva niso razjasnjena.