Več kot mesec dni po smrti Aleša Šutarja primer ostaja odprt, javnost pa razdeljena med pozive k potrpežljivosti in vse večje dvome. Odločitev novomeškega sodišča, da iz pripora izpusti 21-letnega osumljenca, je sprožila politične odzive, proteste in vprašanja o delovanju ključnih institucij. Ob tem pristojni vztrajajo da postopek ni končan, preiskava se nadaljuje, storilec bo odgovarjal.
Po podatkih, ki so prišli v javnost, preiskava temelji predvsem na izpovedih prič. Nadzorne kamere kritičnega trenutka niso posnele, DNK-vzorci pa naj bi bili zaradi oživljanja in kasnejše obravnave vprašljive kakovosti. Minister za notranje zadeve je potrdil, da so nekatere priče pred preiskovalnim sodnikom spremenile svoje izjave, pojavile pa so se tudi nove priče z drugačnimi navedbami. Prav te izjave, dane v sodnem postopku, imajo dokazno težo, medtem ko policijska obvestila služijo predvsem usmerjanju preiskave.
Sociolog Aleš Bučar Ručman opozarja, da je primer postal učbeniški primer politizacije in razširjenega predvolilnega časa. Po njegovem mnenju to predstavlja resen preizkus zaupanja v policijo, tožilstvo in sodstvo. Ključno vprašanje legitimnosti institucij se po njegovih besedah ne meri v hitrosti obsodb, temveč v transparentnem, nepristranskem in doslednem postopku.
Kljub temu ostaja nelagodje: kako je mogoče, da ob več kot dvajsetih pričah, prisotnosti varnostnih kamer v okolici in intenzivni policijski preiskavi še vedno ni jasnega odgovora, kdo nosi kazensko odgovornost za smrt? Institucije pozivajo k miru in zadržanosti, a prav odprta vprašanja in pomanjkanje jasnih pojasnil bodo odločilni dejavnik, ali se bo zaupanje v sistem okrepilo, ali še dodatno načelo.
Poglejte še:
Preobrat v zadevi Šutar: kako se sesuva politična zgodba Roberta Goloba
Komentirajo lahko naročniki