Po trenutnih ocenah živi v Sloveniji med 7.000 in 12.000 Romov, kar predstavlja 0,5 odstotka celotnega prebivalstva. Romska skupnost ima večje ali manjše težave pri vključevanju v okolje.
Ponekod so zadeve zgledno zastavljene in težav skorajda ni, ponekod pa se zdi, da smo se preselili nekaj stoletij v preteklost. Kakorkoli, slovenska država se romskega vprašanja loteva bolj ali manj uspešno in na več nivojih. Za ta namen vsako leto iz proračuna nameni okoli 20 milijonov evrov.
Novinar in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat je nedavno v intervjuju za naš portal spregovoril o tem, da zelo malo t.i. romskega denarja sploh konkretno pride do Romov.
Decembra lani sem za radijsko oddajo Naše poti naredil analizo, kam je šlo tisto leto 23 milijonov evrov za Rome. In rezultat je bil šokanten. Romska skupnost je neposredno prejela le okoli 2 odstotka teh sredstev. In ko mediji poročajo, da je država dala 20 milijonov za Rome, kaj pomisli povprečen gledalec? “Spet denar za Cigane.” Romski gledalec pa reče: “Kje pa je ta denar? Mi ga nismo videli.”
Vsem, ki vsaj delno spremljamo tematiko, je tudi jasno, da je učinek teh milijonov na izboljšanje kvalitete življenja Romov minimalen ali ničen. Kam torej vsako leto izginejo »romski« milijoni?
Gneča pri jaslih romskega denarja
V zgoraj omenjeni analizi najdemo podatke, da je bilo letu 2024 za romsko skupnost iz državnega proračuna namenjenih nekaj več kot 20 milijonov evrov. Velik del sredstev, 8,3 milijona, je razdelil vladni urad za narodnosti med 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji. Ta sredstva so nenamenska, kar pomeni, da občine niso dolžne porabiti denarja za izboljšanje razmer v romskih skupnostih niti o tem poročati.
Nekatere občine večji del sredstev zadržijo v integralnem proračunu z argumentom, da so tudi Romi, kot vsi drugi občani, uporabniki občinskih storitev in infrastrukture. Druge občine, predvsem na severovzhodu države, pa jih skoraj v celoti namenijo romskim naseljem. Romska skupnost že več let opozarja, da bi morala biti sredstva namensko določena. Vlada je decembra lani sicer potrdila predlog novele zakona o financiranju občin, ki uvaja namensko porabo teh sredstev.
Ob tem urad za narodnosti namenja še približno 350 tisočakov za delovanje institucij romske skupnosti ter medije. Romska društva pa si preko razpisov razdelijo le okoli 21 tisočakov, kar predstavlja zelo majhen delež celotnega proračuna.
Največji del sredstev je namenjen vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je lani namenilo 12 milijonov evrov za področja, povezana z izobraževanjem romskih otrok, vključno s plačami romskih pomočnikov in dodatnim strokovnim kadrom.
Denar je porabljen, zadovoljen pa ni nihče
Naročniška vsebina
Pristojni o tem ne vedo ničesar
Ko pogledamo podatke vidimo, da naša država tudi na področju romske tematike boleha za svojo stalno boleznijo. Neučinkovito in nespametno porabo sredstev, s katerimi davkoplačevalci vsak mesec obilno polnimo proračun.
“Ko sem te številke predstavil na konferenci, državni uradniki sploh niso vedeli, kam gre denar. Prosili so me, naj jim pošljem podatke. Oni, ki so za to odgovorni, sploh ne vedo, kam odteka denar,” je še dodal Sandi Horvat, ki je kot povedano zgoraj, avtor analize o tem, za kaj natančno se porablja romski denar.
To niso niti Romi niti civili. Zlobnež v tej zgodbi je sistem. Ki požira ogromne količine denarja, ne daje pa rezultatov. Ne sankcionira kriminala, ne izboljšuje kvalitete življenja, ne daje priložnosti … in na koncu smo vsi njegove žrtve.
Dragi bralci, ker želimo naš medij za vas narediti boljši in kakovostnejši, vas vabimo k izpolnitvi anonimne ankete o portalu Zanima.me in slovenskih medijih na splošno.
Povejte, katere medije spremljate, jim bolj ali manj zaupate, kakšnih vsebin si želite več in kakšnih manj … vaš glas šteje!
Komentirajo lahko naročniki