Evropske prestolnice stopnjujejo pripravljenost na ruske hibridne napade, ki so v zadnjih mesecih postali vse pogostejši in drznejši. Potem ko so ruski droni preletavali Poljsko in Romunijo, sabotaže ohromile železniške povezave, GPS motnje prizadele zračni promet, skriti agenti pa izvedli več kot sto poskusov napadov po vsej Evropi, države EU in NATO razmišljajo o odzivih, ki so bili še nedavno nepredstavljivi.
Evropa se za zdaj osredotoča predvsem na okrepitev obrambe – od dodatnih protidronovskih zmogljivosti na vzhodnem krilu do novih pooblastil za sestreljevanje neidentificiranih letalnikov. A pritisk Moskve krepi tudi željo po bolj odločnih, proaktivnih ukrepih. Italija je denimo predstavila obsežen načrt, ki vključuje ustanovitev evropskega centra za boj proti hibridnim grožnjam, 1.500-člansko kibernetsko enoto in specialiste za umetno inteligenco.
Iz ozadja prihajajo tudi bolj drzni predlogi: koordinirane ofenzivne kibernetske operacije proti ruskemu vojaškemu in industrijskemu aparatu, od motenj v proizvodnji dronov v Alabugi do napadov na logistične linije. A tu se odpira ključna dilema – ali si lahko demokratične države dovolijo uporabljati enake metode kot avtoritarna Rusija.
NATO ostaja previden in poudarja svojo obrambno vlogo, a razmišlja o drugih pritiskih: hitrem javnem razkrivanju ruskih napadov, nenapovedanih vojaških vajah tik ob ruski meji ter pogojno verodostojno “signaliziranje” Moskvi, da so zavezniki pripravljeni reagirati.
Kljub temu je skupni cilj jasen: odvrniti Rusijo, ne da bi sprožili odprt konflikt. A ob stopnjevanju incidentov in vse bolj agresivni retoriki iz Kremlja se Evropa vse bolj zaveda, da obdobje pasivnosti ne bo več zadostovalo.
Komentirajo lahko naročniki