Turizem in transport sta že tradicionalno ena prvih sektorjev, ki čutita učinke nestabilnosti v svetu. Vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, ki je izbruhnila februarja letos, je skoraj v trenutku močno spremenila turistično karto sveta. Dubaj, ki je bil še lani sinonim za razkošni turizem, danes zeva prazen. Milijoni turistov, ki bi sicer leteli čez Zalivske države ali tam počitnikovali, so se preusmerili – tudi v Evropo.
Kaj vse se spreminja, kdo bodo največji zmagovalci novih razmer ter kako bodo te vplivale na letošnje poletne počitnice povprečnega evropskega počitnikarja?
Višje cene, spremenjeni turistični tokovi, manjša povzljivost, pomanjkanje goriva …
Naročniška vsebina
Prednosti za Evropo, ker je varna, blizu in kljub dvigu cen razmeroma ugodna
Po drugi strani pa so pretekle nestabilnosti na Bližnjem vzhodu navadno koristile evropskim destinacijam, zlasti tistim v Sredozemlju. Podobno se dogaja tudi tokrat. Zaradi višjih stroškov in negotovosti pri potovanjih na dolge razdalje se ljudje ob izbiranju destinacije dopusta odločajo za bližnje destinacije, kjer so nižji tudi stroški potovanja, hkrati pa ni zaskrbljenosti glede varnosti, navaja Evropska turistična komisija. Posledično se povpraševanje po turističnih nastanitvah po celotni Evropi v letošnjem letu povečuje.
Tako Španija, Portugalska, Italija, Grčija in Hrvaška že sedaj beležijo nepričakovan naval rezervacij – grški otok Kos je denimo poročal o 170-odstotnem povečanju rezervacij za letošnje poletje v primerjavi z letom 2025.
V začetku letošnjega leta so največjo rast prihodkov, ki jo pripisujejo tudi omenjeni vojni, v Sredozemlju sicer beležile Grčija, Ciper, Hrvaška in Španija. Te bodo po predvidevanjih analitikov tudi med zmagovalkami novih razmer. Za Slovence, ki jim je Hrvaška še vedno primarna počitniška destinacija, to pomeni predvsem večje povpraševanje pri južnih sosedih ter z njim višje cene in večjo gnečo.
Za Španijo analitiki napovedujejo 600.000 dodatnih britanskih turistov zgolj v drugem četrtletju leta 2026. Prav tako se selijo poslovne konference in dogodki, ki so bili sprva načrtovani za Dubai in Abu Dhabi – zdaj jih boo gostile obalne dvorane v Malagi, Alicanteju in Palma de Mallorci.
Letalski promet močno ogrožen, več je odločanja za krajše lete in vožnjo z vlakom
Precej bolj negotovo poletje pa se obeta letalskim prevoznikom. Vodja Mednarodne agencije za energijo je že aprila opozoril, da je za nadaljnje letenje letal na voljo le še za nekaj tednov goriva.
Agencija, ki svojim 32 državam članicam svetuje glede oskrbe z energijo in varnosti, je dejala, da bodo ob začetku poletja “zaloge dosegle prelomno točko”, kar bi lahko privedlo do odpovedi letov, če Evropa ne bo mogla pokriti vsaj polovice uvoza z Bližnjega vzhoda.
Pomanjkanje goriva je le ena od posledic iranskega zaprtja Hormuške ožine, prek katere je prej v Evropo prišlo kar 20–25 % kerozina za uporabo v Evropi.
Cene kerozina so se od začetka vojne več kot podvojile, letalski prevozniki pa so napovedali dvig cen, odpovedi letov, začele pa so tudi zmanjševati število letov. Vse to naj bi vplivalo tudi na priljubljene in od turizma močno odvisne mediteranske destinacije.
Cene letalskih kart za mediteranske destinacije so se sicer dvignile za 30 do 40 odstotkov. Cena reaktivnega goriva sicer predstavlja več kot 20 % celotnih obratovalnih stroškov letalske družbe, navaja Forbes. New York Times pa poroča, da številne letalske družbe posledično dodajajo dodatne pristojbine in doplačila k vozovnicam, da bi izravnale naraščajoče stroške goriva (npr. višje stroške prtljage).
Reuters poroča, da posledično narašča predvsem število krajših letalskih potovanj. Evropejci tudi več potujejo znotraj Evrope. Prav tako se povečuje število rezervacij v zadnjem trenutku (last-minute). Močno pa v novih razmerah na veljavi pridobiva tudi izbira vožnje z vlakom kot alternative, še poroča Reuters.
Komentirajo lahko naročniki