Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo, v kateri so Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič izpodbijali pravilnost izvedbe referendumske kampanje v zvezi z Zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Sodišče je sicer ugotovilo nekatere kršitve pravil referendumske kampanje, a presodilo, da niso vplivale na izid glasovanja.
Vrhovno sodišče: ugotovljene nepravilnosti niso bistveno prizadele poštenosti postopka
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da referendumski spor ni namenjen vsebinski presoji zakona niti vrednotenju stališč posameznih strani, temveč izključno ugotavljanju postopkovne poštenosti kampanje in morebitnega vpliva kršitev na rezultat glasovanja.
Sodišče je odločalo v okviru pristojnosti, ki jih ima v okviru Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, po katerem bi tožbi lahko ugodilo le, če bi prepoznalo, da ugotovljene nepravilnosti po svoji naravi bistveno prizadenejo poštenost postopka.
Pobudnik referenduma vesel potrjene zmage, tožnik razsodbo označil za “čudno”
Odločitev je pozdravil pobudnik referenduma Aleš Primc:
Zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu potrjena!❤️ Hvala odvetniku Klemnu Golobu in državnemu odvetništvu za izjemno pravno argumentiran odgovor na tožbo predstavnikov zastrupitvenega lobija.🙏 pic.twitter.com/DvCNCS72c5
— Primc Ales (@ales_primc) March 24, 2026
“Danes je dan velikega veselja. Bogu hvala. To je zmaga solidarnosti, sočutja in ljubezni. Potrditev referendumske zmage na Vrhovnem sodišču je veliko veselje in olajšanje za bolnike, invalide in upokojence. S to sodno odločitvijo so po referendumski zmagi bolniki in invalidi končno obvarovani pred zastrupitvami, zlorabami in pritiski, ki bi jih uvedel ta nevaren, grozljiv in krivičen zakon. Hvala vsem, ki ste na referendumu glasovali proti, hvala vsem, ki ste pomagali v referendumski kampaniji. Moja še posebna zahvala gre odvetniku Klemnu Golobu, ki je pripravil izjemen pravno argumentiran odgovor na krivično in neutemeljeno tožbo predstavnikov zastrupitvenega lobija.”
Predstavnik tožnikov Bogdan Biščak pa je za zanima.me dejal, da je sodišče priznalo, da so nepravilnosti bile tako na strani zdravnikov kot na strani Cerkve. Glede nestrinjanja sodišča, da so te nepravilnosti vplivale na rezultat referenduma, pa je dejal: “Če primerjam sodbo z letom 2018, ko so razveljavili referendum za drugi tir – takrat so ga razveljavili, ne da bi tožnik navedel en sam dokaz, da so tiste nepravilnosti vplivale na rezultat, tako da je s tega vidika ta razsodba čudna.” O nadaljnih korakih se bo posvetoval z odvetnikom.
Kršitve so bile, a brez odločilnega vpliva
Sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri delovanju nekaterih zdravniških in verskih organizacij v kampanji. Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske kampanje brez ustrezne prijave ter razširjanje propagandnih gradiv v prostorih javnih zdravstvenih zavodov – med drugim letakov, ki so spodbujali glasovanje proti zakonu. Takšna ravnanja je opredelilo kot nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki presega okvir dopustnega izražanja stališč.
Pri verskih skupnostih je sodišče jasno ločilo med ustavno varovano versko svobodo in nedovoljeno referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in duhovna sporočila – čeprav vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem – niso kršitev. Kot nedovoljeno pa je sodišče opredelilo neposredna pozivanja h glasovanju »PROTI«, organiziranje prevozov na volišča ter razširjanje propagandnih gradiv s strani organizacij, ki niso bile prijavljene kot organizatorji kampanje.
Kljub tem ugotovitvam je sodišče zaključilo, da tožniki niso dokazali vzročne povezave med kršitvami in izidom glasovanja. Kampanja je bila pluralna, z večjim številom prijavljenih organizatorjev na obeh straneh, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Predložene analize in argumenti niso zadostovali za sklep, da bi bil izid brez ugotovljenih nepravilnosti drugačen.
Laži v kampanji niso zadosten razlog za razveljavitev
Sodišče je ob tem poudarilo tudi, da “lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi“.
Sodišče je posebej poudarilo, da njegova odločitev ne pomeni nikakršne vrednostne opredelitve do Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja niti do stališč katerekoli od vpletenih strani. Gre izključno za presojo zakonitosti postopka, kjer pa je presoja pokazala, da ugotovljene nepravilnosti niso dosegle praga, ki bi upravičeval razveljavitev referendumskega izida.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki