So sindikati z bojem proti razbremenitvi ljudi največjo uslugo naredili Janezu Janši?

Sindikati in vsaj dve stranki levice so napovedali referendum proti interventnemu zakonu trojčka okoli NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. V svoji vnemi antijanšizma se zdijo prepričani, da lahko zberejo podpise, kar jim bo verjetno uspelo, in zmagajo referendum, kar je že manj zagotovo, če bo do njega sploh prišlo.

A v svojem vnetem antijanšističnem boju so spregledali pomemben detajl. Praktično kakršen koli bo izid referendumske avanture, ki so jo pravkar zagnali, bo kot zmagovalec iz nje izšel Janez Janša.

Že s tem, ko je bil zakon potrjen, je Janez Janša dosegel enega od ključnih ciljev. Zbral je koalicijsko večino, ki jo nujno potrebuje, če želi sestaviti vlado. Zakon je resda namenjen ubranitvi javnega zdravstva pred popolnim kolapsom in olajšavam za državljane ter zadržanju ključnih razvojnih kadrov v Sloveniji, a drži tudi, kar opozarja bodoča opozicija, da je zakon vstopnica v Janševo vlado.

Pravzaprav je polovica vstopnice. Druga polovica je zakon o pokopu žrtev, ki je po nujnem postopku že vložen v Državni zbor. Z njima bodoča koalicija testira svoje poslance (in pogodbeno rezervo v opoziciji), če je pripravljena narediti piko poglavju, ki nas preganja z nepokopanimi kostmi in ostanki socialistične ekonomske miselnosti.

Prvi test je prestan. 47 glasov ZA, 48. je manjkal zaradi bolezni. Ne le kot test, po drugi strani je zakon tudi garancija, da poslanske skupine te ukrepe podprejo, ko se ministrski sedeži slast oblasti še svetijo v daljavi, skoraj na dosegu roke, a ravno prav stran, da jih še ne morejo pograbiti. Eden glavnih namenov zakona je tako s potrditvijo že dosežen. Vlada je skoraj že v žepu.

Z napovedjo referenduma pa se zdaj odpirajo štirje možni scenariji in prav iz vsakega lahko Janša profitira. Za sindikate bi moralo biti zbrati 2.500 podpisov mačji kašelj. Koalicija bo nato najverjetneje izglasovala, da referendum ni mogoč, saj gre za zakon, ki posega v ureditev davkov in sindikati bodo ta sklep odnesli na Ustavno sodišče.

1.     Ustavno sodišče pritrdi koaliciji

Ustavno sodišče bi v tem primeru najverjetneje pritrdilo koaliciji, saj je zakon glede referenduma o davčnih zakonih jasen. S tem bo zakon potrjen in stopi v veljavo. Koalicija doseže, kar je želela doseči – uveljavi svoje ukrepe za razbremenitev gospodarstva in ljudi, kar vsekakor lahko predstavijo kot zmago svojega koncepta.

Z demokratičnega vidika je sprejemanje takšnih omnibus zakonov sporno, a tukaj jim težko opozicija očita kakršno koli nižanje demokratičnega standarda, saj je temelj za takšno ravnanje postavila Golobova vlada s slavnim zakonom za odpravo škodljivih učinkov Janševe vlade, ki je nekoliko bolj brutalno počel natanko isto.

2.     Ustavno sodišče pritrdi sindikatom

Pri aktualni sestavi Ustavnega sodišča, ki z veliko večino sodi rezultatsko, aktivistično, izid ustavne presoje ni garantiran, zato vsekakor mogoče tudi, da bi Ustavno sodišče dovolilo zbiranje podpisov za referendum.

S tem v prvi vrsti sodišče znižuje svojo lastno verodostojnost in koaliciji daje povod, da se loti kakšne konkretnejše pravosodne reforme, tudi do najvišjih ravni. Četudi pa se koalicija za reformo ne bi odločila, bi takšna odločitev Ustavnega sodišča zamajala ugled institucije tudi kdaj kasneje, ko bo vsebinsko presojalo kakšen drug zakon. Morda celo tak, ki bi dejansko ustavno bil sporen.

To je sicer slab izid za državo in demokracijo, ne pa nujno za Janeza Janšo, ki s takšno odločitvijo utrjuje vtis, da je pravosodje dejansko »krivosodje«.

3.     Sindikati ne zberejo podpisov

V kolikor bo zbiranje podpisov dovoljeno, morajo sindikati nato dejansko zbrati 40.000 podpisov za razpis referenduma, kar ni mačji kašelj. Drži, da so poleg Cerkve in SDS prav sindikati, sploh ob mobilizaciji leve politike, vsekakor zmožni zbrati 40.000 podpisov. A če jim slučajno ne bi uspelo, je to znova velik uspeh za koalicijo.

4.     Na referendumu zmaga ZA

Če je tretji scenarij malo verjeten, pa četrti sploh ni tako nemogoč. Če bi do referenduma dejansko prišlo in bi zmagala možnost proti, a ne bi bil dosežen kvorum, bi bila to manjša zmaga za obe strani, saj bi zakon veljal, opozicija pa bi razglasila zmago proti, četudi ne bi štela.

A računanje, da kvorum ne bo dosežen, se je že dvakrat maščevalo strani za, enkrat levim (umetniške pokojnine) in enkrat desnim (zakon o vodah), zato bi v kampanjo na obeh straneh morali »all in«. In kaj lahko se zgodi, da zmaga stran ZA. S tem bi vladna stran dobila absolutno legitimnost za reforme, ki jih pripravlja, Janša pa legitimnost za svoje vladanje.

5.     Na referendumu zmaga PROTI

Moralno bi zmaga PROTI na referendumu pomenila simbolični uspeh levega pola, saj bi zrušili uvodni zakon Janševe koalicije. To bi sicer bilo slabo za Slovenijo, saj je vprašanje, kaj to pomeni za morebitno znižanje davkov. Vlada namreč eno leto ne sme sprejeti zakona z enako vsebino.

In čeprav bi zmaga PROTI pomenila simbolični poraz za nastajajočo koalicijo, za Janšo ni nujno slaba. S sprejemom zakona so nakazali in dokazali, da z razbremenitvijo mislijo resno. Pred svojo bazo so »čisti« in se lahko lotijo reform na drugih področjih. Hkrati jim v proračunu ostane tista milijarda evrov oz. kolikor bi že interventni zakon domnevno navrtal luknje – torej bo sestavljanje proračuna bistveno enostavnejše.

Pravzaprav bodo sindikati Janši zagotovili, da lahko državni denar, ki bi sicer ostal v žepih ljudi, razporeja po svoje, za kar pač meni, da ga je smiselno porabiti, razbremenitve pa izvede kasneje v mandatu. Saj drugega mu niti ne preostane, glede na to, da bi si v tem primeru ljudje sami izbrali, da na vsak način pač hočejo plačevati visoke davke. Prav zato tudi ni garancije, da bodo sindikati referendum res dobili.

Ne glede na izid bo referendumska kampanja še povezala in utrdila Janševo koalicijo. Glede na to, da so složno podprli zakon, bodo složno primorani tudi skupaj sodelovati v kampanji. Ne glede na izid, bo takšna kampanja za vladno koalicijo na nek način darilo, ki jo utegne povezati in utrditi, da na oblasti, ne glede na izid referenduma, ostanejo dlje. Rezultat tako zgodaj v mandatu namreč ne šteje kaj dosti pri prihodnjih volitvah.

Morda bodo na koncu sindikati celo sami lobirali pri Ustavnem sodišču, da referenduma ne dopusti, saj bi izvedba le tega, ne glede na izid, lahko v vsakem primeru prinesla zmago za Janšo. To pa bi bila svojevrstna ironija. Da bi sindikati garali v korist Janeza Janše. Verjetno prvič v zgodovini samostojne Slovenije.