Slovenija je s 1. julijem 2025 dobila nov davek – 2-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Na prvi pogled se morda ne sliši veliko, a v kombinaciji z že obstoječimi davki in prispevki se je zgodilo nekaj zgodovinskega: Slovenija je postala najbolj obdavčena država v Evropski uniji.
Po metodologiji Tax Foundation, ki meri efektivno mejno davčno stopnjo (EMTR), smo bili slovenski zaposleni že leta 2024 obremenjeni s kar 73 %. Z dodatnimi dajatvami v letu 2025 pa številka presega 75 %. To pomeni, da povprečen delavec ob vsakem dodatnem evru zaslužka obdrži le še 25 centov – vse ostalo pobere država v obliki davkov, prispevkov in obveznih dajatev.
Ko več kot dve tretjini pobere država
Kaj pomeni efektivna davčna stopnja?
- Od bruto plače se najprej odštejejo prispevki in dohodnina.
- Delodajalec plača še svoj delež prispevkov.
- Kar ostane kot neto dohodek, se ob potrošnji dodatno obdavči z DDV in trošarinami.
- Od 1. julija letos pa je dodan še prispevek za dolgotrajno oskrbo – 1 % plačajo zaposleni, 1 % delodajalci.
Seštevek vseh teh bremen pomeni, da ima Slovenija po dejanski obremenitvi dela in potrošnje zdaj najvišjo efektivno davčno stopnjo v EU – več kot Belgija, ki je do zdaj veljala za evropskega rekorderja.
Davki dušijo gospodarstvo
Gospodarski učinek je jasen: višji davki zmanjšujejo motivacijo za delo, varčevanje in vlaganje. Podjetja se znajdejo v situaciji, ko:
- težje nagradijo zaposlene,
- imajo višje stroške dela,
- manj ostane za razvoj in inovacije.
Namesto da bi Slovenija postala okolje, ki privablja investitorje, se ustvarja spirala odseljevanja kapitala in možganov. Ni presenetljivo, da vse večja podjetja selijo sedeže ali nove investicije v davčno ugodnejše države, kot so Irska, Češka ali Madžarska in celo Hrvaška.
Podjetja se selijo v sosednje EU države
Iz Slovenije se zaradi vse večjega davčnega bremena postopoma izseljujejo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Posledice so resne: podjetja slabše sodelujejo z domačim okoljem, manj je prenosa znanja, proračun pa izgublja pomembne prihodke.
Nekatera velika podjetja so se odločila, da bodo strateške funkcije raje vodila iz tujine – Perutnina Ptuj na primer vodi skupino iz Zagreba. Podobno pot so ubrala tudi podjetja, kot so Microsoft, SAP, PwC, Oracle in Cisco. A1 Slovenija je združila upravo s Hrvaško, enako je storil Lidl. Hrvaška je postala privlačna tudi za sedeže številnih mednarodnih korporacij, med katerimi sta L’Oréal in Rauch.
Podjetje Elektro Hanza iz Maribora, ki ustvari okoli 70 % svojih prihodkov v tujini, se je v zadnjem letu zaradi 25–29 % višjih stroškov dela odločilo, da seli del zaposlenih in produkcije v Nemčijo in Hrvaško. Direktor je v medijih omenjal, da je ista oseba zaposlena v tujini cenejša in ima boljše pogoje dela, kot če bi ostala v Sloveniji.
Golob nas z Levico pelje v napačno smer
Predsednik vlade Robert Golob s svojo stranko Svoboda pri davčni politiki najbolj upošteva prav koalicijsko Levico. Slednja je s svojo politiko višanja davkov odločilno vplivala na praktično vse davčne poteze vlade. Namesto da bi Slovenija v zadnjih letih davke zniževala – s čimer bi okrepila konkurenčnost in gospodarstvu vrnila sapo – smo dobili nove dajatve, dodatne prispevke in rekordno visoko davčno breme.
Spomladi 2026 nas čakajo redne volitve v državni zbor. Če katera tema zasluži, da postane ključna, je to prav razprava o davkih. Slovenci moramo razumeti, kaj pomeni, da smo postali najbolj obdavčena država v EU, in se vprašati, ali želimo nadaljevati pot pogube, ki jo je začrtala Levica – z višanjem davkov in dušenjem gospodarstva – ali pa bomo obrnili smer in začeli razbremenjevati ljudi in podjetja.
Davki danes kaznujejo predvsem delovne ljudi. A prav delovni ljudje bi morali biti nagrajeni – z nižjimi davki, večjim zaslužkom in s tem tudi z večjo motivacijo. Ko ima delo vrednost, ima koristi tudi država, saj ob nižjih davčnih stopnjah gospodarstvo raste in se v proračun nateče več denarja. To ni ideološka dilema, ampak osnovno načelo ekonomije, ki ga je Slovenija nujno dolžna razumeti, če želi imeti prihodnost.
En odgovor na “Slovenija v letu 2025 postala najbolj (75%) obdavčena država EU”
Pri ZGODOVINI smo se v šoli učili, kako hudo je bilo pred stoletji v Stari Avstriji, ker so morali kmetje plačevati DESETINO. To je sprožilo KMEČKE UPORE.
Razmišljam, kaj bo učila zgodovina čez 100 let, kako je bilo v Sloveniji z davki – pod LEVO vlado, ki VIŠA DAVKE podjetnikom in kmetom. Kmet ni obremenjen samo z davki, ampak mu uničujejo pridelke tudi DIVJE ŽIVALI, ki jih Levica ščiti mnogo bolj, kot ljudi – kmete in gospodarstvenike.
Komentirajo lahko naročniki