Kaj se dogaja v Srbiji in zakaj Evropska unija Vučiću pusti dihati

Ko je novembra 2024 v Novem Sadu zrušeni nadstrešek železniške postaje pod seboj pokopal šestnajst ljudi, so študenti dramske akademije želeli žrtve počastiti z minuto molka. Brutalni napad zamaskiranih neznancev na udeležence je bil uvod v najobsežnejše proteste v sodobni Srbiji. Od tedaj se vrstijo shodi, ki so jim ob študentih pridružili še učitelji, veterani in kmetje.

Sprva mirni in deležni široke podpore javnosti, so se v zadnjih tednih razgretega poletja protesti zaostrili do točke, ko prizori iz Beograda, Novega Sada in Valjeva spominjajo na vojno stanje.

Študentje v prvih vrstah

Osrednjo vlogo imajo študenti, utrujeni od stagnacije, nasilja in korupcije. Eno od simbolnih imen  protesta je postala Nikolina Sinđelić, ki je javno obtožila policijskega poveljnika Marka Kričaka nadlegovanja in nasilja. Oblasti so jo poskušale diskreditirati z objavo intimnih fotografij, kar je povzročilo ogorčenje tudi zunaj kroga protestnikov.

Protesti so devet mesecev potekali mirno, čeprav so jih spremljali incidenti, od domnevnega zvočnega topa do namernega naleta avtomobila v gruči ljudi. Prelom pa so povzročile odločitve oblasti, med drugim pomilostitev nekaterih napadalcev na študente, hišni pripor za nekdanja ministra Momirovića in Vesića zaradi nepravilnosti pri gradnji nadstreška ter naraščajoče politično sovraštvo in retorika.

Ravno zato je v zadnji tednih prišlo do zdaj najhujšega izbruha nasilja.  V Valjevu so policisti razbili shod z neizprosno silo, prebivalci pa so poročali o pretepanju mimoidočih. V Novem Sadu je policija uporabila šok granate in solzivec, v Beogradu so protestniki nosili transparente z napisi »Kdo nas varuje pred policijo?« in »Nasilje nad ženskami je državni zločin«. Poškodovanih je bilo več deset ljudi, med njimi tudi novinarji, ki so bili napadeni kljub vidnim oznakam.

Kordon policije u Kosovskoj ulici u Novom Sadu. Bačen je suzavac. pic.twitter.com/a97erdSZ8Y

— Mašina (@MasinaRS) August 14, 2025

Pojavljajo se številna pričevanja o policijski brutalnosti: od mladeniča iz Valjeva, ki ga je policija hudo pretepla, do dvajsetletnikov, aretiranih zaradi pumpic za astmo, ker so jih zamenjali za solzivec. Na posnetkih je slišati policiste, ki grozijo, da bodo protestnike »peljali na streljanje«. V ospredje je stopil tudi študent elektrotehnike Andrej Tanko, aretiran zaradi domnevnega škropljenja policistov z neznano tekočino, ki pa je bila po besedah njegovega odvetnika le voda.

Ob tem policija pogosto ne ukrepa proti zamaskiranim huliganom, povezanih z vladajočo stranko SNS , ki se spopadajo z demonstranti in jih napadajo. V Beogradu je moški v Hišo cvetja vrgel molotovko in pri tem omenjal »ustaše«, Vučićeva retorika o »izdajalcih« in »plačancih« pa je dodatno podžigala radikalizacijo. Bilanca več kot 70 poškodovanih protestnikov na eni  in 27 ranjenih policistov na drugi strani kaže, da je bila prav oblast tista, ki je prekoračila silo.

Surovo i besmisleno, batinanje!
“Dozvoljena su samo mere i sredstva predviđene zakonom kojima se rezultat postiže bez ili sa što manje štetnih posledica po lice prema kom se primenjuju”.
(Zakon o policiji, čl.32) pic.twitter.com/BFssXcayBo

— Rodoljub Sabic (@RodoljubSabic) August 15, 2025

Vučićeve grožnje in Brnabićine izjave

Predsednik Aleksandar Vučić je protestnike označil za fašiste in obljubil »odločnost države«, ob tem pa namigoval, da je le vprašanje dni, kdaj bodo pričeli ubijati. Trdil je celo, da imajo študenti stike z »ustaši« in da so protesti del »satanističnih ritualov«. Še bolj bizarne so bile izjave predsednice parlamenta Ane Brnabić, ki je padec nadstreška razglasila za »načrtovano diverzijo« ter ob opozorilih evropske komisarke Marte Kos proteste primerjala s tekmovanjem za Miss sveta.

EU: od mlačnega do bolj odločnega tona

Bruselj je dolgo časa ponavljal fraze o dialogu, a posnetki brutalnosti in arogantne izjave beograjskih oblasti so sprožili spremembo tona. Evropski poslanci in komisarji zdaj odkrito opozarjajo na represijo in nujnost svobodnih volitev. Študenti se zavedajo, da zunanja podpora sama ne bo prinesla sprememb, a občutek, da Srbija ni več spregledana, daje njihovemu boju dodatno težo.

Ravnotežje nemoči

Analitiki govorijo o »ravnotežju nemoči«: oblast se boji izgube nadzora, protestniki pa represije. Nobena stran nima jasne strategije, a čas dela proti režimu. Proteste primerjajo z rumenimi telovniki v Franciji ali celo Euromajdanom, nekateri pa opozarjajo, da lahko razmere na »evropskem sodu smodnika« uidejo izpod nadzora.