Zakaj slovenske banke služijo z našim denarjem, mi pa od tega nimamo nič?

Odgovor na to je zelo preprost: Ker lahko!

Če spadate med povprečne Slovence, imate večino svojega denarja preprosto položenega na banki. Do njega lahko stalno dostopate. To je pa tudi vse. Banka vam za to, da imate denar pri njej, ne da ničesar. Pravzaprav ji vi plačate, da lahko imate denar pri njej. V nekem obdobju so nam skušali celo zaračunavati ležarino za večje zneske. Če greste v minus ali če si od banke sposodite denar, morate to banki tudi mastno plačati z obrestmi. Tako so nas navadili in to se nam zdi normalno. Pa vendar bankam tudi mi posojamo in dajemo na razpolago naš denar, za kar pa nam banke ne dajo ničesar.

Slovenci smo pravzaprav rekorderji po tem, koliko denarja imamo prosto ležečega na banki. Na bančnih računih imamo skoraj 30 milijard evrov, pri čemer je približno 86 % tega denarja neobrestovanega, kar pomeni okoli 26 milijard evrov. Seveda je ta denar neobrestovan za nas. Banka namreč z njim ustvarja lepe obresti in posledično tudi dobiček.

Druga velika pomanjkljivost tega, da uporabljamo tekoči račun kot varčevalni, je seveda tudi inflacija.

Kaj banka počne z našim nevezanim denarjem?

Mi si, zaradi slabega poznavanja ekonomije in bančnega sistema, morda naivno predstavljamo, da naš denar pač le leži na našem računu in čaka na nas. Res je, vedno lahko dostopamo do njega, ampak to ne pomeni, da ta denar nič ne dela. Banka ga spretno in modro upravlja in z njim ustvarja še več denarja. Ki pa ga zadrži zase.

Naš denar banka uporablja kot del svoje likvidnosti: iz njega med drugim financira posojila drugim komitentom, ga nalaga pri centralni banki ali v varne kratkoročne naložbe. Na teh poslih ustvarja prihodke, nam pa za denar na vpogled največkrat ne plača nič ali smešno malo, zato razliko večinoma zadrži sama.

Po podatkih ECB (Evropske centralne banke) banke za denar, ki ga čez noč hranijo pri centralni banki, trenutno prejmejo približno 2 % obresti.

Zakaj to počnejo?

To počnejo zato, ker lahko. Nobene zakonodaje ne kršijo s tem. Mi pa zaradi neznanja in nemoči posameznika od njih množično ne zahtevamo, da nam dajo del pogače, ki jo ustvarjajo z našim denarjem.

Banke in njeni predstavniki nas seveda skušajo, če že kaj vprašamo, prepričati, da je to povsem normalno in primerno. Guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc je povedal, da smo Slovenci kot komitenti nezahtevni in da bankam to nadvse ustreza.

Kaj lahko storimo?

Obstaja kar nekaj pobud, ki želijo Slovence finančno bolje opismeniti. Podatki sicer kažejo, da smo v teoriji še kar dobri, šepa pa nam praksa. Kot je v nedavnem intervjuju za iskreni.net povedala danes neodvisna finančna svetovalka, prej pa dolgoletna urednica revije Moje finance in portala Bloomberg Adria Slovenija, Marja Milič, “smo Slovenci  odlični teoretiki. Morda razumemo, kaj sta inflacija in obrestne mere, vendar v praksi zelo šepamo in predvsem imamo neko blokado. Denar puščamo na bančnem računu, posledično pa nam inflacija vsak dan, vsak mesec in vsako leto nažira precejšen del denarja. Tega občutka nimamo, ker se to ne vidi.”

Marja Milič, ki je tudi ena od nacionalnih ambasadork finančnega opismenjevanja, je nedavno pričela z akcijo Nula ni dovolj. Z njo želi širšo javnost opozoriti na to, da denar, ki neobrestovan leži na bančnih računih, ob inflaciji postopoma izgublja kupno moč. Če prihranki ne dosegajo vsaj dolgoročne ciljne inflacije Evropske centralne banke, ki znaša okoli dva odstotka, njihova realna vrednost upada. Deset tisoč evrov prihrankov tako lahko ob dvoodstotni inflaciji v desetih letih izgubi skoraj petino kupne moči oziroma približno 1.800 evrov. Akcija zato spodbuja ljudi, naj preverijo alternative klasičnim vpoglednim računom in bolj dejavno poskrbijo za svoje prihranke. Pripravili so tudi brezplačen kalkulator izgube kupne moči in kalkulator obresti.

Za naš medij smo Marjo Milič tudi povprašali, kaj bi v tem trenutku priporočala povprečnemu Slovencu, ki ima denar prosto na banki: “Slovenci lahko danes iščejo rešitve znotraj domačih bank ali pri digitalnih bankah iz tujine. Nekatere med njimi ponujajo precej višje obrestne mere za neinvestiran ali nevezan denar. Med primeri so Trade Republic, Bunq, Revolut in N26. Ključno je, da izberemo banko, ki ima licenco in sistem zaščite depozitov do 100.000 evrov. Pomembno je, da ljudje razumejo, da je lahko tudi varnostna rezerva, ki naj bi obsegala od 3 do 6 mesečnih izdatkov ali prihodkov, oplemenitena in hkrati dostopna. Ključno pa je, da se vsak posameznik zaveda razlik med ponudniki, stroškov, načina komunikacije in ravni podpore uporabnikom.”

Banka je varuh svojih in ne naših finančnih interesov

Čeprav marketinška sporočila bank skušajo dajati vtis, da je banka nekakšna ustanova s skoraj humanitarno noto, ki nam pomaga izpolniti naše sanje in poskrbeti za našo finančno varnost, je banka predvsem poslovni subjekt. Ima pravila po katerih mora poslovati, toda znotraj teh pravil je njena prioriteta njen in ne naš dobiček. Pri slovenskih bankah, ki na majhnem trgu nimajo niti prave konkurence, je to še toliko bolj očitno. Zato je toliko bolj pomembno, da se finančno opismenimo in začnemo aktivno skrbeti za svojo finančno varnost.