Nastop nove vlade je sprožil val analiz v slovenskih političnih podkastih in oddajah. Najbolj priljubljen in najbolj spremljan slovenski politični podcast vsak petek spremljate na Zanima.me, Youtubu in aplikacijah za podcaste – Tedenski Safari z Mirkom Mayerjem in Petrom Meršetom. A tudi drugi imajo zelo zanimive in raznolike goste, ki prihajajo iz zelo različnih okolij. Tokrat smo jih izbrali nekaj – od ustavnega pravnika do psihologa.
Ko se odstrani klasično navijanje za eno ali drugo stran, postane jasno, da večina opozarja na globlje strukturne težave, ki jih nova vlada ne bo mogla rešiti samo z menjavo kadrov ali simbolnimi potezami.
Izpostavljamo nekaj komentatorjev in njihovih poudarkov, opažanj, citatov, ki so se nam zdeli zanimivi.
Peter Jambrek: Ustavno sodišče na robu legitimnosti
Ena najbolj odmevnih ocen je prišla iz oddaje Beremo, kjer je ustavni pravnik Peter Jambrek opozoril na poskuse dela leve scene, da bi prek ustavnega sodišča dosegli razveljavitev volitev.
Jambrek te pobude označuje za pravno šibke, a opozarja na veliko večjo nevarnost: če bi ustavno sodišče podleglo političnim pritiskom in sprejelo takšno odločitev, bi to lahko sprožilo resno ustavno krizo.
V tem primeru po njegovem mnenju poslanci ne bi imeli druge izbire, kot da takšno institucijo preprosto ignorirajo. S tem bi bila postavljena pod vprašaj legitimnost ustavnega sodišča kot nadpolitičnega arbitra.
“Za ta mandat je nujno potrebno, da ne pride do situacije, da bi se desna vlada samorazpustila po dveh letih, tako kot se je Demos – to je bila ena najhujših napak. Prav tako ne sme priti do situacije, da bi tako kot vlada, ki je bila izvoljena leta 2004, oddelala samo en mandat. In to ni bil samo rezultat kriminalizacije zaradi afere Patria, bila je tudi napaka same vlade od samega začetka. Ker so hoteli na zelo zadržan in tih način priti do drugega mandata. Vendar pa: vlada, ki hoče kaj narediti, mora v prvih sto dneh uvesti sto radikalnih ukrepov. Šele potem se to harmonično uravnoteži in dolgoročno stabilizira. Sedanja vlada je zelo pametno ravnala, da je, še preden je bila sploh postavljena, nakazala, v katero smer gre. Brez čakanja na drugi mandat.”
Rok Spruk in Miha Gartner: Produktivnost namesto rezov v kritične sektorje
V podkastu Slovenski čas sta ekonomist Rok Spruk in sindikalist Miha Gartner podala trezno, a zaskrbljujočo analizo gospodarskih razmer.
Oba sogovornika opozarjata, da Slovenija že 15 let beleži stagnacijo delovne produktivnosti glede na jedrne države EU. Spruk poudarja, da težava ni samo v visokem davčnem primežu, ampak predvsem v šibki inovativnosti, tehnološki zastarelosti in slabem pozicioniranju slovenskih podjetij v globalnih vrednostnih verigah.
Gartner pa iz sindikalne perspektive jasno opozarja, da morebitni interventni ukrepi ne smejo priti na račun kritičnih sektorjev, kot sta šolstvo in zdravstvo.
Oba se strinjata, da je uvažanje poceni delovne sile le začasna rešitev in da Slovenija potrebuje dolgoročno dvig dodane vrednosti ter boljše partnerstvo med delodajalci in zaposlenimi – ne pa novega kroga administrativnih rezov ali razrednega boja.
Rok Spruk »Slovenija je majhno, odprto gospodarstvo. Slovenija potrebuje prijatelje po svetu, ne potrebuje sovražnikov in ideoloških bojev. Graditi moramo partnerstva z Azijo, Bližnjim vzhodom, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Avstralijo, ker to podjetjem, univerzam in raziskovalcem odpira priložnosti za znanje, inovacije in razvoj. Če se Slovenija ne bo povezovala z najbolj inovativnimi državami na svetu, potem podjetja ne bodo našla ustreznih partnerjev, ne bodo razvijala najboljših produktov in inovacij, posledica pa bodo nižje plače in počasnejši razvoj.«
Miha Gartner: »Dobri učitelji imajo na dolgi rok za družbo enak ekonomski donos kot polovica industrijske revolucije. Če pogledamo, koliko bogastva ustvarijo skozi človeški kapital, inovacije in znanje, postane jasno, da si država ne more privoščiti zanemarjanja šolstva in učiteljskega poklica … Če plačate učitelja 1.200 evrov na mesec, je sploh čudno, da se kdo prijavi na delovno mesto? Tega si Slovenija ne sme več privoščiti. To mora biti popolnoma neodvisno od tega, kdo je na oblasti – levi, desni ali kdorkoli drug.«
Andrej Perko: Razpad avtoritete in narcistična družba
Psiholog Andrej Perko je v Odmevu tedna ponudil diagnozo, ki presega dnevno politiko. Namesto analize kadrovanja se je lotil globljih družbenih vzorcev.
Po njegovem mnenju največji problem Slovenije ni to, katera politična opcija je na oblasti, ampak razpad avtoritet, oslabljeni družinski odnosi in splošna kulturna kriza. Opisuje “narcistično družbo”, v kateri so starši preveč zaščitniški, mladina izgubljena, sindikati pa pogosto ideološko zaslepljeni.
Politične turbulence so po njegovem le simptom globlje razkroja vrednot in avtoritete.
»Če greš v borbo s človekom, ki ne uporablja argumentov, postaneš del iste patologije. Igraš njegovo igro. To je borba, v kateri ni zmagovalca, ampak samo premetavanje očitkov, zmerljivk, insinuacij in provokacij z ene strani na drugo. Razum pri tem ne igra nobene vloge, argumenti ne igrajo nobene vloge, resnica sploh ni bistvena. Treba je izstopiti iz tega kroga, ker ko eden od igralcev izstopi, igre ni več. Takrat se takšna dinamika začne sama od sebe prazniti in izgubljati svoj učinek.«
Janez Markeš in Ali Žerdin: Zunanja politika kot notranjepolitična ločnica
V Delovem podkastu sta novinarja Janez Markeš in Ali Žerdin opozorila na simbolni, a zelo povedni korak nove vlade – umik palestinske zastave z vladnega poslopja.
Po njunem mnenju ta poteza ni le protokolarna podrobnost, ampak jasen znak radikalnejše spremembe slovenske zunanje politike.
Ocenjujeta, da nova vlada prinaša bolj ideološko in manj pragmatično usmeritev, kar bo dodatno zaostrilo že tako polarizirane razmere v državi. Zunanja politika pa postaja ena od pomembnih notranjepolitičnih ločnic, ki bo v prihodnjih mesecih še dodatno obremenjevala politični prostor.
»Mi smo spet v obdobju ločitve duhov. V boju dveh zastav, kjer se od ljudi pričakuje, da se opredelijo, na kateri strani stojijo. Takšna logika razdvaja družbo in ustvarja svet, v katerem je vedno manj prostora za dialog in vedno več prostora za izključevanje. Namesto da bi iskali skupne točke in možnosti sobivanja, se ljudi sili v izbiro med dvema taboroma. Prav zato so pozivi k delitvam in kulturnim vojnam nevarni, saj družbo vodijo v vedno globlje razkole.«
Tanja Gobec: Opozicija bo poskušala blokirati z referendumi
V podkastu N1 je novinarka Tanja Gobec analizirala možnosti leve opozicije po izgubi oblasti.
Ker opozicija v parlamentu nima dovolj glasov za blokado zakonov, bo po njenem mnenju svoje glavno bojišče preselila na ulico in k ljudstvu. Glavno orožje naj bi bile ustavne presoje in pozivi k referendumom.
Hkrati opozarja, da je to dvorezen meč – nenehna blokada in referendumska utrujenost se lahko hitro obrneta proti opoziciji.
»Nič nas ne sme presenetiti. Če spremljamo sodobno politiko, potem moramo računati na možnost, da se lahko zgodi skoraj karkoli. Presenečenje postaja pravilo in ne izjema. Politični procesi so danes tako nepredvidljivi, mednarodne okoliščine pa tako zapletene, da vnaprejšnje gotovosti praktično ni več. Zato je pomembno, da dogodke spremljamo pozorno, brez iluzij in brez prepričanja, da se stvari ne morejo obrniti v smer, ki se nam danes zdi nemogoča.«
Skupni imenovalec: Strukturni izzivi, ne le menjava oblasti
Čeprav prihajajo gostje iz zelo različnih političnih in strokovnih okolij, se njihova opozorila precej ujemajo v eni točki: nova vlada ne bo imela opravka le z običajno menjavo oblasti, ampak z globljimi strukturnimi težavami.
Te segajo od vprašanja legitimnosti institucij, kulturnega razkroja in gospodarske produktivnosti pa do zaščite kritičnih javnih sektorjev, zaostrovanja polarizacije in morebitnih blokad z referendumi.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bo nova vlada uspela te izzive nasloviti dolgoročno in konceptualno ali pa bo obtičala v kratkoročnih političnih spopadih in simbolnih potezah.
En odgovor na “Česa se bojijo, kaj si želijo ter kje se strinjajo levi in desni komentatorji ob nastopu Janševe vlade”
Markeš in Žerdin ocenjujeta, da nova vlada prinaša bolj ideološko in manj pragmatično usmeritev. Popolna neumnost! Ravno nasprotno je res. Bolj ideološka, kot je bila zunanja politika Golobove vlade, ne more biti nobena druga.
Komentirajo lahko naročniki