Slovenske javne finance se po opozorilih Fiskalnega sveta vse hitreje oddaljujejo od vzdržne poti. Najnovejše poročilo kaže, da se je primanjkljaj države lani povečal na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je skoraj trikrat več kot leto prej, ko je znašal 0,9 odstotka BDP. Glavni razlog ni padec prihodkov, temveč izrazita rast državne porabe.
Fiskalni svet opozarja, da država troši bistveno hitreje, kot raste gospodarstvo. Med največjimi pritiski na proračun so višji stroški dela zaradi plačne reforme v javnem sektorju, rast socialnih transferjev ter povečane investicije. Obenem se prihodki države povečujejo počasneje kot v preteklih letih, saj se ohlajajo gospodarske razmere in dobički podjetij.
Posebej zaskrbljujoče je opozorilo, da bo Slovenija že letos po projekcijah presegla dovoljeno odstopanje od evropskih fiskalnih pravil. Fiskalni svet ocenjuje, da je bil manevrski prostor, ustvarjen v preteklih letih, praktično izčrpan, zato bi novi izdatki brez varčevalnih ali prihodkovnih ukrepov še dodatno povečali tveganje za dolgoročno stabilnost javnih financ.
Če država ne bo ukrepala, bi lahko primanjkljaj do leta 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP, javni dolg pa bi bil precej višji od dosedanjih načrtov. Fiskalni svet zato vlado poziva k bolj previdnemu načrtovanju proračuna in opozarja pred predvolilnimi ukrepi, ki bi dodatno povečali porabo.
Dohajajoča vlada medtem poudarja, da so projekcije Fiskalnega sveta pripravljene ob predpostavki nespremenjenih politik in da bodo prihodnji ukrepi lahko izboljšali stanje. Kljub temu se vse več ekonomistov strinja, da Slovenija vstopa v obdobje, ko bo morala izbirati med višjo porabo, novimi davki ali omejevanjem nekaterih izdatkov države.
Zadnja poročila Fiskalnega sveta in nenazadnje tudi pozivi ministra za finance Klemna Boštjančiča ministrstvom, naj ga vendarle upoštevajo in omejijo državno potrošnjo, ob hkratnem dejstvu, da smo postali šesta najbolj obdavčena država na svetu pričajo o razsežnostih zapravljivosti odhajajoče leve politične garniture. Muzika torej ugaša, ljudje pa več ne plešejo.
Po svoje je ironično, da ravno ta zdaj ovira sprejetje interventnega zakona, ki bi vsaj nekoliko razrahljal davčni primež in ljudem pustil nekaj več denarja v žepu. Ironično, ker po svoje imajo prav, da si ob takšni državni potrošnji nova vlada težko privošči nekaj več proračunskega denarja nameniti za ljudi. Pa vendar so tu nedvomno rezerve na odhodkovni strani, o katerih bomo na Zanima.me pisali kmalu.
Kakorkoli že,
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki