Politika v cenzuro publikacije, ki ruši mite o “škodljivem mesu” in “nevarnem kmetijstvu”

Enajst strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije in Agencije RS za okolje je več kot leto dni pripravljalo publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, vredno prek 53.500 evrov javnega denarja. Zdaj pa so jo, po neuradnih informacijah zaradi pritiskov nevladnih organizacij, s spleta umaknili in poslali “v usklajevanje” na MOPE.

Moteče naj bi bile predvsem ugotovitve glede uživanja mesa in vpliva slovenskega kmetijstva na okolje. Publikacija, ki je bila strokovno pripravljena, da bi javnost obveščala o dejstvih, je tako sedaj pred javnostjo skrita, ker so dejstva zmotila politiko in z njo povezan del nevladnih organizacij. Do umika so močno kritični tudi na Kmetisjkem inštitutu.

Publikacija ugotavlja, da Slovenci ne pojemo preveč mesa

Publikacija ovrže nekaj ključnih mitov na področju trajnostne oskrbe s hrano. Izpostavljajo denimo, da je poraba mesa v Sloveniji zmerna in primerljiva s povprečjem EU in držav OECD.

Takšen zaključek je klofuta prizadevanjem Strateškega sveta za prehrano, ki ga je kmalu po prevzemu oblasti ustanovil premier Robert Golob. Organ, ki je bil kadrovsko večinsko naklonjen rastlinski prehrani in ga je premier s strokovnjaki s področij kmetijstva, živilske industrije in zdravstva dopolnil šele po pritisku javnosti, je zagovarjal uvedbo ukrepov za zmanjšanje porabe mesa, vključno z morebitnimi davčnimi obremenitvami ali spremembami v javnih zavodih. A sedaj, ko strokovna publikacija ugotavlja, da problem prekomernega uživanja mesa ne obstaja, gre politika v cenzuro in »usklajevanje« strokovnih ugotovitev.

Publikacija poleg tega ugotavlja, da je v Sloveniji premalo obdelovalnih površin za ustrezno prehransko varnost (potrebovali bi trikrat več od sedanje površine njiv in vrtov na prebivalca). Obdelanost kmetijskih zemljišč pri nas se zmanjšuje, povečuje pa se pozidanost zemljišč, še posebej tistih z boljšo kakovostjo tal. Poročilo ugotavlja, da smo v Sloveniji v obdobju 2000–2020 v povprečju izgubili 2,5 kmetiji na dan (zaradi opuščanja kmetijstva).

Kmetijstvo nikakor ni velik onesnaževalec okolja, živinoreja je za našo krajino izjemnega pomena

Še ena pomembna ugotovitev strokovnjakov je, da se negativni vplivi kmetijstva na okolje in podnebje se v Sloveniji zmanjšujejo. Medtem ko se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da je živinoreja glavni krivec za segrevanje ozračja, publikacija to trditev ovrže.

Prav tako avtorji navajajo, da slovensko kmetijstvo ni visoko intenzivno, njegova intenzivnost pa se še zmanjšuje. Zmanjušje se tudi skupno število rejnih živali. Poleg tega je pri nas vse več ekološkega kmetijstva. Po deležu kmetijskih zemljišč v ekološki kontroli smo nad povprečjem EU. Zmanjšuje se poraba mineralnih gnojil, močno se je zmanjšala tudi poraba sredstev pred škodljivci, povzročitelji bolezni in plevelom (v zadnjih 30 letih za več kot polovico).

Poročilo naslavlja tudi mit o uvozu soje za hrano živine. Avtorji pojasnjujejo, da Slovenija za krmo živali ne uvaža sojinega zrnja, temveč sojine tropine – stranski proizvod pri stiskanju olja. Ob tem dodajajo, da gre večina soje, ki pride v Luko Koper, zgolj v tranzit za sosednje države, kot sta Avstrija in Madžarska, kar se v javnih razpravah pogosto napačno pripisuje slovenski porabi.

Sledi politično usklajevanje

Predstojnica oddelka za ekonomiko kmetijtva na KIS dr. Maja Kožar je poslance obvestila, da je bila publikacija s spleta umaknjena “na zahtevo ministrstva za okolje, podnebje in energijo”. Slednje je za Dnevnik pojasnilo, da publikacije pred objavo niso prejeli v usklajevanje, zato so po objavi zaprosili za vsebinsko uskladitev z resorji, pristojnimi za področja, ki jih študija obravnava. Kot so navedli, publikacija pred javno predstavitvijo ministrstvu ni bila posredovana v pregled ali usklajevanje. Kot so zapisali v odzivu za medije v tem primeru “ne gre za poseganje v strokovno delo naročnika ali izvajalca, temveč za vprašanje razmejitve pristojnosti, natančnosti navedb in ustreznega konteksta”. Po informacijah Dnevnika naj bi se namreč na nekatere ugotovitve publikacije kritično odzvale nevladne organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskih in okoljskih politik.

»Po našem strokovnem mnenju je umik neupravičen, saj gre za strokovno publikacijo, namenjeno predvsem splošni javnosti. Prepričani smo, da je pripravljena korektno. Temelji na razpoložljivih podatkih, predvsem na Arsovih kazalcih okolja v Sloveniji. Smiselno smo uporabili podatke 36 kazalcev okolja, od tega 22 s področja okolja in kmetijstva, ki jih sicer že dlje časa pripravljajo različni strokovnjaki s KIS,« je za Dnevnik pojasnila dr. Maja Kožar.

Publikacija je strokovno pripravljena, na osnovi dejstev, številk in ne na osnovi zelene ideologije.
Razbija lažne mite o živinoreji, izpustih iz kmetijstva, porabi mineralnih gnojil, pesticidov, biodiverziteti… To moti kvazi okoljevarstvenike in nekatere na MOPE. https://t.co/VclZkibqDF

— Franc Bogovič (@Franc_Bogovic) February 2, 2026