Znani gostinec razdraženo vladnim politikom: “Je** vas burek, kaj pa slovenska hrana?” (video)

V slovenskem družbeno političnem prostoru se vici pišejo kar sami od sebe. Kot so nedavno povedali ustvarjalci satirične oddaje Kaj dogaja, so trenutno v zlatem obdobju, saj v mandatu te vlade material za satiro ponuja praktično sam.

To smo vsekakor opazili tudi navadni državljani. Res pa je, da moraš imeti za prebavo vse te politične parodije zelo dober želodec. Dober želodec pa moraš imeti tudi, če želiš upoštevati smernice prehrane, ki jih skuša po različnih kanalih (navadno mimo zdravstvene stroke) vpeljati trenutna koalicija.

Hvala Bogu, da še imamo državljane, ki znajo vladajočim in vsej družbi nastaviti ogledalo ter nas ob tem še dodobra nasmejati. Eden teh je vsekakor gostinec Matjaž Zorman.

Poslitiki Gibanja Svoboda, pa tudi SD-ja (Štromajer) in Levice (Luka Mesec), politično kampanjo gradijo tudi na bureku, s čimer želijo vzbuditi negativna čustva proti političnim nasprotnikom ob spominu na covid čase, ko je bil neki državljan oglobljen, ker je kršil predpisane ukrepe proti širjenju nalezljive bolezni in je v javnosti jedel burek.

V Svobodi in partnericah so omrežja preplavili z video posnetki, na katerih se mastijo z burekom in ga hvalijo kot posebno dobro specialiteto.

Slednje pa je ujezilo znanega slovenskega gostinca, ki se ne more načuditi, da vladajoči politiki tako množično promovirajo tujo kulinariko, namesto da se ponašali s slovenskimi tradicionalnimi specialitetami:

Gospod Zorman očita slovenskim politikom, da so uspeli v Sloveniji uveljaviti novo avtohtono jed. To je burek. Pravi, da se kot slovenski gostinec čuti užaljenega, ker celotna politična garnitura dela reklamo za burek. Slovenci imamo dovolj svojih odličnih avtohtonih jedi. Težko si je predstavljati, da bi denimo srbski predsednik Vučić promoviral krajnsko klobaso ali prekmursko gibanico. Politike pozove, naj z medijsko pozornostjo, ki jo imajo, raje promovirajo slovenske jedi.

Gospod Zorman ima prav. Vsi imamo radi burek, toda zdi se, da ima ta v zadnjih tednih slovenski predvolilni medijski prostor osrednje mesto. Ali so politiki tako zelo neizvirni, da zgolj ponavljajo eden za drugim ali pa je burek res del identitete povprečnega slovenskega levo usmerjenega volivca. Tako je vsaj videti, če na hitro preletimo družbena omrežja političnih strank. Še zlasti radi ga imajo v Svobodi. Pa tudi pojedo ga radi na svobodi.

En burek jih ni izučil, no pa dajmo še enkrat….🤣🤣🤣🤦 pic.twitter.com/2Qi5Uk3nFd

— Kosmata noga® (@Podalpski) February 21, 2026

@gibanje.svobodaKaj pa zate pomeni svoboda?♬ original sound – Gibanje Svoboda 🕊🇸🇮

Je burek res najslabše, kar se nam lahko zgodi?

Z burekom ni nič narobe. Nekoga pač spominja na dom in na črede drobnice na prostranih dinarskih planinah, drugemu pa je pač samo okusen. Edini očitek, ki ga ima, je ta, da ne gre za slovensko avtohtono jed. Sicer pa je okusna, zdrava in nasitna hrana. Pa naj bo sirov ali mesni. 

Burek zato nikakor ni najhujši scenarij. In tukaj zabavna nota izzveni.

Kajti smernice zdrave prehrane, ki jih je skušala in jih skuša – mimo stroke – uvesti aktualna vlada, več niso smešne. Prav tako ne metode, s katerimi jih je skušala uveljaviti.

Pojavljajo se opozorila, da naj bi nove smernice temeljile na izrazito vegansko usmerjeni prehrani, dopolnjeni s prehranskimi dodatki.

Eden največjih slovenskih strokovnjakov za prehrano, pediater in endokrinolog prof. dr. Tadej Battelino, je v nedavnem pismu, napisanem kot odziv na dva članka o novih slovenskih prehranskih smernicah, objavljena v znanstveni reviji MDPI Foods, opozoril, da gre za resen in nedopusten poskus uveljavljanja ideološko motiviranih vsebin pod krinko znanstvene legitimnosti. V uredništvu te revije so na povpraševanje iz Slovenije, kako se lahko tako sporni članki znajdejo v njihovi publikaciji, odgovorili, da jih je odobril sam predsednik slovenske vlade Robert Golob

pic.twitter.com/pqhYJqrUJ3

— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 6, 2026

Tajnost spornih novih prehranskih smernic

Milo bi bilo reči, da so nove prehranske smernice, ki jih je pripravila Golobova vlada, zavite v tančico skrivnosti. Ne strokovni ne splošni javnost sploh niso dostopne, prav tako ne raziskave, na katerih bi naj temeljile.

pic.twitter.com/pTmOREjtJB

— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 6, 2026

Okoli njih se torej ne odvija živahna strokovna razprava, ki bi bila nujno potrebna, ampak so oblikovane v ozkem krogu ljudi, v verodostojnost katerih priznani strokovnjaki dvomijo in so zgolj zelo skopo predstavljene omejenemu krogu ljudi. V državnem zboru bi morala v četrtek potekati tudi skupna seja odborov za kmetijstvo in za zdravstvo, na kateri bi na zahtevo opozicijske NSi razpravljali o novih prehranskih smernicah. A do razprave sploh ni prišlo, saj so poslanci Svobode in Levice sejo obstruirali in jo tako onemogočili. Pojavljajo pa se celo informacije, o nadvse čudnih zahtevah o molčečnosti.

Stvari torej sploh niso niti smešne niti zabavne, ampak so zaskrbljujoče. Prehranske smernice, ki naj bi vplivale na prehranjevanje celotne države, ne morejo biti skrivni projekt, temveč dokument javnega zdravja in predmet kar najširše javne razprave.

Manj mesa pomeni več prehranskih dodatkov, več ideologije pa manj demokracije

Doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik, prehranski svetovalec v UKC Ljubljana in docent za področje prehrane na ljubljanski biotehniški fakulteti, je jasno opozoril, da se nove smernice močno nagibajo v smer radikalnega omejevanja mesa. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, »vaš cilj ni zmanjšati uživanja mesa – najraje bi ga prepovedali in šli na vegansko sceno«, pri čemer bi morali ljudje zaradi tako restriktivne prehrane vse pogosteje posegati po prehranskih dopolnilih in nadomestnih obrokih.

Prav tako naj bi bile že pripravljene promocijske vsebine za nove prehranske smernice, čeprav dokument sploh še ni bil javno obravnavan, kaj šele sprejet.

Takšen način delovanja žal kaže na vzorec aktualne vlade, ki svobodo nosi predvsem v imenu. Pri dokumentu, ki posega v prehrano celotne populacije, bi morala veljati popolna transparentnost in ne pa zaprt proces in odločitve v ozkem krogu ljudi.