Čeprav ravno danes končujemo julijski vročinski val, bodo njegove posledice najbrž vidne še čez kar nekaj časa. Vročinski valoci niso zgolj naporni za ljudi in velik porabnik električne energije zaradi množične uporabe klimatskih naprav. Vročina vse močneje posega tudi v pridelavo, predelavo, prevoz in shranjevanje hrane.
Posledice bomo občutili na trgovskih policah: nekateri izdelki bodo dražji, drugih bo manj, spreminjali se bodo njihova kakovost, sestava in okus. Če se bodo sedanje razmere nadaljevale, bi lahko nekateri tradicionalni proizvodi postali redkost ali pa se bodo morali tako spremeniti, da jih v današnji obliki skoraj ne bomo več poznali.
Bomo ostali brez najpopularnejšega sira v kulinariki?
Eden takšnih je parmigiano reggiano, eden najbolj popularnih in v kulinariki uporabljenih sirov. Ta italijanski sir lahko po pravilih zaščitene označbe porekla nastaja samo na določenem območju, iz lokalnega mleka in po natančno predpisanem postopku. Prav zaradi tega proizvajalci surovin ne morejo preprosto pripeljati iz hladnejšega dela Evrope ali zamenjati načina proizvodnje.
V italijanski Emiliji – Romanji, kjer je sir doma, temperature med vročinskimi valovi že presegajo 40 stopinj Celzija. Krave zaradi toplotnega stresa manj jedo in proizvedejo manj mleka, spreminja pa se lahko tudi njegova sestava. Težava ni samo v hlevih. Vročina in suša zmanjšujeta količino trave, sena in druge lokalne krme, ki jo zahtevajo pravila za izdelavo parmezana. Kmetje zato v hleve nameščajo velike ventilatorje in sisteme, ki živali hladijo z vodno meglico.
Hlajenje potrebujejo tudi skladišča, v katerih ogromna kolesa sira zorijo leto, dve ali še dlje. Poraba energije se v takšnih zorilnicah na vrhuncu vročinskega vala poveča za približno 30 odstotkov. Sir je tako dražji, še preden zapusti regijo, proizvodnja pa je vse bolj odvisna od naprav, ki jih tradicionalni sirarji nekoč niso potrebovali.
Cena oljčnega olja le še navzgor
Podobna zgodba se že več let odvija pri oljčnem olju. Španija pridela približno polovico vseh oliv na svetu, zato slaba španska letina hitro vpliva na svetovni trg. Oljka sicer velja za rastlino, prilagojeno vročemu in suhemu sredozemskemu podnebju, vendar ima tudi ona svoje meje. Če izjemna vročina nastopi med cvetenjem, se cvetovi posušijo ali odpadejo, še preden se iz njih razvijejo plodovi.
Na težavo so proizvajalci začeli opozarjati že leta 2022, ko je španska živilska industrija zaradi vročine napovedovala občutno zmanjšanje proizvodnje in približno 25-odstotno rast cen oljčnega olja. Leto pozneje je The Guardian poročal, da spomladanska vročina ponovno ogroža cvetenje in s tem že drugo letino zapored.
Kar je bilo tedaj predstavljeno kot izjemno slabo obdobje, je danes postalo pravilo. Proizvajalci se odzivajo z namakanjem, toda tudi voda postaja omejena in draga. Če je ni dovolj, morajo dati prednost najbolj donosnim nasadom, opustiti manj produktivna drevesa ali iskati sorte, ki bolje prenašajo ekstremne temperature. To lahko postopoma spremeni tudi okus olja. Cene pa bodo najbrž že četrto leto šle le navzgor.
Francosko kmetijstvo pod najhujšim udarom: od pogina piščancov do hudega upada nekaterih poljščin
Hudo je tudi v Franciji. Zgodnji vročinski val v juniju je prizadel skoraj vse dele kmetijstva hkrati. Vročina je ožgala liste, prekinila oploditev nekaterih poljščin in prizadela sadovnjake ter zelenjavne nasade. Posebej ranljive so bile koruza, sončnice in soja, saj so visoke temperature nastopile v občutljivem času cvetenja. Le Monde je poročal, da so bili prizadeti tudi grah, korenje, sadje in krma za živali, proizvodnja mleka pa bi se lahko ponekod zmanjšala za skoraj tretjino.
Pri koruzi se težava prenaša po celotni prehranski verigi. Zaradi vročine in pomanjkanja vode so nekateri francoski kmetje letos koruzo poželi predčasno ter jo uporabili za krmo, namesto da bi čakali na zrnje. Reuters je julija poročal, da bi lahko bil francoski pridelek koruze najmanjši v približno 50 letih. Manj koruze ne pomeni samo dražje polente ali kosmičev, temveč tudi dražjo krmo ter posledično dražje meso, mleko in jajca.
Vročina je terjala tudi milijonski pogin piščancev. Perutnina je na toplotni stres še posebej občutljiva, saj se ne poti, gosto naseljeni hlevi pa se lahko hitro pregrejejo. Kadar prezračevanje in hlajenje ne zadoščata, lahko v kratkem času pogine ogromno živali. To povzroči izgubo za rejce, zmanjša ponudbo mesa in obremeni tudi obrate, ki morajo poginule živali varno odstraniti.
Kakšna bo v prihodnosti kava?
Vročina spreminja tudi prihodnost kave. Brazilija zagotavlja približno tretjino svetovne porabe, zato imajo težave tamkajšnjih nasadov globalne posledice. Visoke temperature zmotijo cvetenje, povzročijo prezgodnje zorenje ter zmanjšajo velikost in kakovost zrn. Če vročini sledi dež ob napačnem času, se lahko dodatno poslabša tudi kakovost že dozorelih plodov.
Brazilski pridelovalci zato vlagajo v namakalne sisteme, nove vodne zbiralnike in tehnologije za hlajenje nasadov. Toda takšna prilagoditev je draga in ni dostopna vsem. Ekstremna vročina in neredne padavine naj bi povzročile od 15 do 20 odstotno izgubo pridelka. Nasadi se začenjajo seliti na višje in hladnejše lege, kjer pa pogosto ni dovolj prostora. Industrija pa na pomanjkanje kakovostnih zrn odgovorja tudi z drugačnimi mešanicami, večjim deležem cenejših sort in spremembo praženja.
Kava bo zato poleg višje cene lahko imela tudi drugačen okus. Podobno se je pred dvema letoma zgodilo tudi s čokolado, ki je zaradi sušnih razmer v Afriki, izgubila na kvaliteti in postala precej dražja.
Komentirajo lahko naročniki