Nemška industrija, ki je desetletja veljala za motor največjega evropskega gospodarstva, vse hitreje izgublja delovna mesta. Kot povzema Der Spiegel, je bilo leta 2025 v predelovalnem sektorju ukinjenih 177.000 zaposlitev, kažejo podatki Zvezne agencije za zaposlovanje. Najhuje je bilo v avtomobilski industriji in pri dobaviteljih, kjer je izginilo 52.000 mest, sledita strojništvo z 28.000 in preostala kovinska industrija s 24.000.
Decembra 2025 je bilo v nemški predelovalni industriji še 6,5 milijona zaposlenih, vključenih v sistem socialnega zavarovanja – skoraj petina vseh takšnih zaposlitev v državi. V celotnem gospodarstvu se je zaposlenost zmanjšala za 108.000, kar pomeni, da rast v storitvah in drugih panogah ni mogla izravnati industrijskega padca.
Toda bistvo zgodbe ni le v lanskih odpuščanjih. Nemška agencija za zaposlovanje opozarja, da industrija še vedno izgublja približno 15.000 delovnih mest na mesec. Uradni statistični podatki kažejo, da je bila industrijska proizvodnja leta 2025 za 1,3 odstotka nižja kot leto prej, v prvem četrtletju 2026 pa je bilo v proizvodnih dejavnostih brez gradbeništva 171.000 zaposlenih manj kot leto prej.
Posebej zaskrbljujoče je stanje na Bavarskem, industrijskem osrčju države. V prvih petih mesecih 2026 je tamkajšnja industrijska proizvodnja upadla za 3,8 odstotka, avtomobilska za 10,1, strojna pa za 9,2 odstotka. Delodajalski združenji bayme in vbm ocenjujeta, da bi lahko bavarska kovinska in elektroindustrija do konca leta 2027 izgubila še do 40.000 delovnih mest.
Nemška industrijska kriza tako ni več le težava posameznih podjetij. Postaja vprašanje konkurenčnosti, prihodnjih naložb in gospodarske moči države, od katere je močno odvisna tudi preostala Evropa.
Komentirajo lahko naročniki