Na Brdu je danes potekal vrh vladne koalicije, na katerem so predstavniki vladajočih strank ugotavljali, kakšno zapuščino so dobili od Golobove vlade, in v kateri smeri voditi delo vlade v prihodnje. Zunajkoalicijske partnerice Resni.ce na srečanju ni bilo, saj svojih kadrov v vlado ne prispeva.
Predstavniki SDS, Demokratov ter liste NSi, SLS in Fokus nad Golobovo dediščino niso bili navdušeni. Predsednica SLS Tina Bregant je zato že pred srečanjem povedala, da bo zato bo po njenem že prva seja pred poletjem vroča, jesen pa še bolj. Vodja poslanske skupine liste Janez Žakelj pa je dejal, da je prejšnja vlada zapustila “kar katastrofalno stanje”. Pri tem je izpostavil slabo realizirane projekte in 1,2 milijardno luknjo v proračunu.
Besede se zdijo ostre, a na mestu. V uredniškem komentarju pa tudi o tem, kako se bo končalo Janševo obdobje “dolgočasnega” mandata.
Smernice za sanacijo “katastrofalnega stanja”
Namen srečanja je bila seznanitev s stanjem in določitev smernic za nadaljnje delo, predvsem na tistih področjih, kjer je Golobova vlada najbolj šepala. Koalicijske poslance so ministri seznanili z zakonodajo, ki naj bi jo državni zbor obravnaval to jesen, in s projekti, ki bodo morali zaradi pomanjkanja časa ali denarja počakati na prihodnje leto. “Šlo je za prvo spoznavno srečanje celotne koalicije in napoved dnevnega reda, ki čaka državni zbor,” je povedal Sebastjan Jeretič, vodja vladnega urada za komuniciranje.
Po identifikaciji problemov naj bi jeseni začeli z njihovo sanacijo. Poleg že omenjenega proračunskega primanjkljaja so zelo kritična področja tudi obramba, predvsem sanacija Golobovega fiaska glede dvojne uporabe, uvedba SKOK-a in sprememba zakona o medijih ter RTV SLO.
Prva velika naloga koalicije bo tako rebalans letošnjega proračuna, ki naj bi bil pripravljen predvidoma do konca avgusta. Vlada trenutno preverja odhodke in stanje po posameznih ministrstvih, rebalans pa bo moral upoštevati tudi dejstvo, da posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije zaradi zahteve po referendumu še niso dokončno znane. Spomnimo, mnogi svarijo pred manjšim prilivom sredstev v proračun zaradi nižjih obdavčitev.
Od demografije do SKOKa
V parlamentarnem postopku je pričakovati še zakon o nacionalnem demografskem skladu; osnutek zakona predvideva združitev premoženja SDH, Kada in drugih državnih naložb v skupni vrednosti okoli 18 milijard evrov, dobički pa bi se namensko usmerjali v pokojninsko blagajno. Obenem se nam obeta tudi ukinitev plačevanja prispevka za upokojence in reorganizacija dolgotrajne oskrbe.
Zanimanje vzbuja tudi ustanovitev Skoka, ki so ga že pred volitvami napovedovali Demokrati z Anžetom Logarjem na čelu. Prav pri slednjem pa popolne usklajenosti očitno še ni. Žakelj je tako povedal, da predloga v njegovi poslanski skupini še niso podrobno preučili, in dopustil možnost popravkov glede na pripombe sodnikov, tožilcev in pravnih strokovnjakov.
“Vsaka stvar se šele v praksi pokaže. Če deluje, bomo vsekakor zadovoljni, sicer bo pa treba zadeve izboljševati. Predvsem pričakujemo, da bodo tisti, ki so zdaj zaščiteni, tudi kaznovani,” je povedal.
Ustanovitev Skoka je, kljub temu, da še ni dorečena, poznana tudi na tujem:
To je korektna izjava. Preučili bodo in potem presodili. Ne pa domači kritiki, ki skačejo še preden razumejo Skok. https://t.co/ZjDJehWsoC
— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) July 17, 2026
Med zanimivejše predloge ministrstev spadajo še izgradnja tretjega avtocestnega pasu, ustanovitev pokrajin ter izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne.
Bo koalicija bolj učinkovita od prejšnje?
Kot je povedal Jeretič, je z delovanjem koalicije zadovoljen tudi premier Janša. “Lahko se pričakujejo napadi na posameznega poslanca ali partnerja in bo to, da koalicija drži skupaj in da dobro komunicira, bistveno za realizacijo koalicijske pogodbe in izpolnitev obljub, ki so bile dane v kampanji,” je dejal.
Poleg tega so se udeleženci dogovorili tudi o protokolu za učinkovitejše usklajevanje med vlado in parlamentom, kar naj bi preprečilo zamude in neusklajeno vlaganje zakonov.
Kot povedo naši viri, pa se trenutna koalicija pripravlja tudi na vročo referendumsko jesen. Pričakuje se referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Nekateri pravniki opozarjajo, da naj bi koalicija kršila ustavo, ko je z nesprejetjem dnevnega reda seje DZ preprečila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Black Cube. Na to temo je Žakelj povedal: “Trije pravniki, štiri mnenja. Preiskovalne komisije so potrebne, a pod enakimi pogoji za vse.”
Poleg tega mora napovedani referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije najprej prestati presojo Ustavnega sodišča.
Naročniška vsebina
4 odzivi na “Koalicijski vrh na Brdu: »Katastrofalna« zapuščina in načrt za vročo jesen”
V demokraciji se boriš za oblast. Ko jo dobiš podeduješ vso zapuščino prejšnje oblasti in situacija je točno taka, kot v dednem pravu : podedujejo se tudi bremena. Ne moreš vzeti samo plusa. V tem primeru oblasti.
FRIDERIK, to kar ste napisali o dediščini ni čisto res tako – ko gre za vlado. V primeru, da nekdo UMRE, podedujejo zakoniti DEDIČI, ki se lahko dediščini tudi odpovedo, ker nočejo plačevati ZAPITKA umrlega.
Toda Golobisti niso umrli. Še kako so živi in ovirajo celo delo parlamenta. Mi DRŽAVLJANI pa moramo sedaj plačevati Golobistične zapitke – tudi “barčico”, ki jo je kupila iz našega denarja – prejšnja kmetijska ministrica. Mislim, da je prejšnja vlada mnogokrat ZAVESTNO ZAPRAVLJALA – naš denar in si kupovala volivce. To pa mislim, da je že KORUPCIJA in zelo zavrženo dejanje. Zato je prav, da tudi odgovarjajo !!!!
Res je Trta, lahko se odpovedo. Hkrati se seveda odpovedo tudi morebitnim plusom.
Primerjava pa je popolnoma na mestu. Prejšnje vlade ni več. Umrla. Kar je zapustila je dediščina nove. Če se hočejo odpovedati dediščini, se morajo odpovedati oblasti. Pika.
Friderik, tudi Golob je smatral, takrat, ko je zavladal, da je državo dobil v last – kot dediščino in da z njo neomejeno razpolaga. Toda država ni last PV, ampak je njegova odgovornost, da dela v prid države in večine državljanov. Golobisti pa so skrbeli le za sebe in za “svoje prijatelje”.
Golobova vlada je celo gradila vodovod (mislim, da v Bosni) v eni izmed bivših Yugo republik, doma pa ni sanirala porušenih hiš v poplavah. Tudi elektriko si je Golob speljal na “svoj mlin”. Ustvaril je VLADNE – “nevladnike in jih bogato denarno nagradil, da so zvesto “garali” za Svobodo. A ni to prekoračitev pooblastil, gospod Friderik?
Komentirajo lahko naročniki