»Dokler bodo mladi korajžno peli slovenske pesmi, upanje za slovensko domovino ostaja.« S temi besedami je predsednik stranke SDS in predsednik vlade Janez Janša začel svoj govor na že 31. tradicionalnem taboru stranke SDS v Bovcu. Janšev govor je sicer sledil mlademu pevcu, ki je prepeval narodne pesmi in je hkrati tudi odmev zaključka volilne kampanje SDS pred marčevskimi volitvami.
Tabor v Bovcu je vsakoletno srečanje članstva, simpatizerjev in podpornikov SDS s političnim, športnim in gorniškim programom. Je verjetno številčno največji politični dogodek v Sloveniji. Letos, naj bi se ga udeležilo okoli 10.000 ljudi.
Čeprav je pomemben del namenjen druženju in gorništvu, pa ne gre spregledati tudi politične note – ključnega sporočila, ki ga Janez Janša poda svojemu članstvu.
In to sporočilo je v prvi vrsti strnitev vrst. Za Janšo 10.000 ljudi ni dovolj, saj so pred nami lokalne volitve in referendumi, kjer želi SDS kot največja stranka v državi nastopiti v vseh občinah, popolniti pa tudi volilne odbore, volilne štabe ipd.
A motivacija k strnitvi vrst ni nekaj novega, temveč vsakoletni poziv, ki je na takem dogodku na nek način logičen.
Ne pričakujte preveč, čeprav smo vlada, se borimo proti neizvoljenim strukturam
Prvi zanimiv poudarek je nižanje pričakovanj članstva in simpatizerjev. Podporniki SDS, vajeni opozicijskega delovanja so trenutno v vladi. Vladavine SDS so sorazmerno redek pojav, zato so pričakovanja mnogih pričakovano visoka.
A Janša skuša ta pričakovanja znižati. Opozarja na »strukture, ki odločajo mimo organov, ki so izvoljeni,« da gre za sistem, ki ni nastal slučajno in je namenjen omejevanju vlade, ko je na oblasti SDS. »Nad oblastjo ljudstva je oblast neizvljenih, depolitiziranih, ki odločajo.«
Kot dokaz izpostavi odločbo izrazito levičarsko usmerjenega Ustavnega sodišča glede zakona o RTV Slovenija. »Mandatov, ki so izvoljeni, ni mogoče prekinjat. Razen, če gre za depolitizacijo.« Skratka, če pravi presekajo mandate, je to dovoljeno, če napačni, pa ne. »Bilo je jasno, da se to pripravlja. Počakajte še malo, so rekli, in bomo imenovali nove ustavne sodnike in bo drugače. In so jih in je zdaj drugače.« In tega se ne da preseči čez noč.
Jasno je, da vlada nima čarobne palčke. Ne le Ustavno sodišče, tudi proračunske omejitve in že podeljene pravice jemljejo manevrski prostor delovanja vlade, ki ji na sproti stojijo tudi sindikati, dobršen del medijev in organiziral del politične civilne družbe. Pa tudi sicer SDS v praksi ni tako desna, vsaj ekonomsko, kot se rada kaže, tako da v »pravice« kot je obvezna božičnica verjetno ne bo upala posegati.
Eden ključnih poudarkov je tako, ne pričakujte preveč od vlade. Kar je hkrati postavljanje članstva na realna tla in potencialno alibi za vse, česar jim ne bo uspelo realizirati, četudi so obljubili.
Če ni naroda, ki čuti lastno identiteto, ni obstanka
Prvi vsebinski poudarek ni bilo zdravstvo ali gospodarstvo. Prvo sploh ni omenjeno v govoru, drugo le bežno in posredno. Za Janšo je ključni politični poudarek dejanska največja kriza sodobnega zahodnega sveta – demografska zima.
Izpostavi zaskrbljujoče številke – 46 otrok se dnevno rodi, 58 jih umre, a število prebivalcev narašča zaradi migracij, kjer je problem še večji, saj se hkrati 61 ljudi izseli in 85 priseli, večinoma ne Slovenci in večinoma nizko izobraženi.
»Če ni ljudi, naroda, ki čuti lastno identiteto, takšni narodi ne obstanejo, četudi jim nasmeh zgodovine prinese lastno državo,« Janša referencira tudi na nastanek slovenske države. Da se vprašanja demografije zaveda, dokazuje z ministrstvom za demografijo, v čemer je ena ključnih razlik od Golobove vlade. Že prejšnja Janševa vlada je ustanovila Urad za demografijo, ki ga je Golobova nato nemudoma ukinila, pozornost pa preusmerila na Urad za migracije.
Žal pa Janša za ključno vprašanje, ki je hkrati zahtevno in rezultatov ne daje na kratek rok, razen ustanovitve ministrstva ne poda konkretnejših predlogov rešitev. A veliko je že zavedanje, da je področje za vlado eno ključnih problemov. Za prejšnjo je bilo namreč ideološko vprašanje.
RTV Slovenija, večni trn v peti
Po dveh temeljnih problemih, demografiji in vladavini neizvoljenih, pa pričakovano ali ne, k vprašanju RTV Slovenija. Večna tema za Janševo članstvo, četudi precej in vse bolj nepomembna. Preko 2.000 zaposlenih, 160 milijonov evrov RTV prispevka, kar je dvakrat več, kot od države prejme osrednja raziskovalna institucija v državi, Institut Jožef Stefan.
Poudarek na financiranju in RTV prispevku gre razumeti tudi v luči prihajajočih jesenskih posvetovalnih referendumov, od katerih bo eden prav na temo RTV prispevka.
A tudi pri RTV Slovenija Janša ostane pri oceni, da gremo kot družba, v razmerju investiranja v znanstveno in propagandno (RTV) institucijo v napačno smer in da bodo to spremenili. Kako, ne izvemo.
Dotakne se še razvojnega zakona, ki je zaradi referendumske pobude še vedno na Ustavnem sodišču, ki utegne biti tudi eden od fokusov v tem mandatu, na kratko omeni SKOK, in poslanca Mijiča, čigar ravnanje pokritizira, a poudari, da gre za majhno stvar, ki ni vredna naslovnic in prvih minut TV Dnevnikov.
Strateg, ki se na trenutke ne more premagati
Janševi analizi lahko rečemo najprej, da je v prvi vrsti na mestu, ko gre za strateške probleme, predvsem demografijo, ki bo ključni izziv tega stoletja. In do neke mere tudi, da vlada, za uspešno delo, potrebuje tudi propagando. A hkrati se zdi, da je bitka z RTV parcialna in predvsem stvar osebne frustracije, ki je ne more premagati in mu pogosto bolj škodi kot koristi pri ostalih, pravilno detektiranih izzivih.
Komentirajo lahko naročniki