Slovenija deveta na svetu po blaginji: uvrstitev navdušuje, pod površjem pa ostajajo resne razpoke

Slovenija se je v najnovejši izdaji indeksov svobode in blaginje Atlantic Councila uvrstila na deveto mesto med 171 državami. Z oceno blaginje 89,6 je prehitela Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter se skoraj izenačila s Finsko.

Na lestvici svobode pa je šele 35., kar razkriva slovenski paradoks. Kakovost življenja je po številnih merilih zelo visoka, delovanje institucij pa precej manj prepričljivo.

Indeks za leto 2026, ki zajema podatke do leta 2025, blaginje ne meri samo z dohodkom. Enako težo imajo zdravje, izobraževanje, dohodkovna enakost, okolje in možnosti za manjšine. Prav ta širši pogled Slovenijo dvigne med svetovno elito, čeprav ocena ne meri neposredno zadovoljstva ljudi, dostopnosti stanovanj, čakalnih vrst ali občutka, koliko posamezniku po vseh stroških dejansko ostane.

Slovenija tik za nordijskimi državami

Toda tu je bistvo zgodbe. Deveto mesto ne pomeni, da je povprečni Slovenec bogatejši od Avstrijca ali da slovensko zdravstvo deluje brez težav. Pomeni, da je država po izbrani metodologiji uspešna pri združevanju materialnega standarda, socialne varnosti, okolja in človeškega razvoja.

Visoka zdravstvena ocena, toda težke številke

Slovenska zdravstvena ocena 94,3 je presenetljiva predvsem zaradi visoke porabe alkohola, depresivnosti in samomorilnosti. Pojasnilo je v metodologiji: kazalnik temelji predvsem na pričakovani življenjski dobi, ne pa na zadovoljstvu z zdravstvom, čakalnih vrstah, zasvojenostih ali duševnem počutju.

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je približno 82 let, kar je nad povprečjem OECD. Tudi umrljivost zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti ali uspešno zdraviti, je razmeroma nizka. Zato država kljub resnim težavam dosega visoko oceno.

Težave pa ostajajo. Poraba alkohola znaša 9,7 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, ob povprečju OECD 8,5 litra. O kronični depresiji je poročalo 7,9 odstotka odraslih. Še bolj izstopa samomorilnost: Eurostat je za leto 2022 Sloveniji izmeril 18,3 smrti na 100.000 prebivalcev, največ v EU. Visoka zdravstvena ocena zato pomeni predvsem, da živimo dolgo, ne nujno tudi dobro ali duševno zdravo.

Visoki davki hkrati bremenijo in podpirajo blaginjo

Slovenija ima tudi visoko skupno davčno obremenitev. Davčni prihodki so leta 2024 znašali 38,3 odstotka BDP, medtem ko je bilo povprečje OECD 34,1 odstotka.

Pri tem ne gre le za davke na plače, temveč tudi za socialne prispevke, DDV in druge davke na potrošnjo. Visoki davki financirajo zdravstvo, šolstvo, pokojnine in socialne transferje, vendar pa hkrati zmanjšujejo razpoložljivi dohodek in lahko omejujejo gospodarsko dinamiko. Sploh če so kot v primeru Slovenije za razliko od nordijskih držav ali Avstrije pogosto netransparentno ali z zamudo investirani.

Varna država, a ne brez protislovij

Najšibkejši člen ostaja država

Slovenija se dobro odreže pri volitvah in državljanskih svoboščinah, slabše pa pri pravni državi. Pravni podindeks znaša 70,5, jasnost zakonov le 58, birokracija in korupcija pa 67. Na lestvici svobode je Avstrija 18., Italija 32., Slovenija 35., Hrvaška 40., Madžarska pa 58.

Transparency International je Sloveniji za leto 2025 namenil 58 od 100 točk in 41. mesto med 182 državami. To dodatno kaže, da težava ni demokratični okvir, temveč predvsem kakovost, preglednost in predvidljivost upravljanja.

Končna slika je dvojna. Slovenija je varna, izobražena, razmeroma enaka in okoljsko uspešna država. Toda deveto mesto ne sme zakriti visoke porabe alkohola, samomorilnosti, davčnega bremena ter manj učinkovite in manj pregledne države. Slovenija ni nordijski čudež, je pa evropski paradoks.