V Sloveniji česa takega ne vidimo: avstrijski škof znerviral vernega desnega politika

10. 5. 2026, 09:12

5 minut branja
Deli

Gotovo se spomnite burnih reakcij slovenske levice na pridigo Stanislava Zoreta ob zadnjem dnevu samostojnosti in enotnosti. A če ni toliko presenetljivo razburjanje glede škofove pridige s strani njej neredko nenaklonjene levice, pa je vsaj nekoliko nenavadno, da škofovska pridiga močno razburi verne, njej načeloma naklonjene desne politike, kot se je pretekli teden zgodilo pri naših severnih sosedih.

A kdo lahko bolje nalije čistega vina deklarirno krščanski stranki kot visoka cerkvena avtoriteta, katere podpore si politk takšne stranke nedvomno želi? Bi se moralo aktualno družbeno-politično sporočilo innsburškega škofa slišati še kje drugje kot v Avstriji?

Innsburški škof posvaril pred populizmom, demoniziranjem drugače mislečih in zapiranjem v ideološke mehurčke

Ob prvem maju je v kraju Zell am Zieller na Tirolskem potekal eden največjih in najstarejših folklornh praznikov v Avstriji, imenovan Gauderfest. Ta vsako leto privabi okoli 30.000 obiskovalcev v narodnih nošah, začne pa se s slovesno sveto mašo, ki jo je letos vodil innsburški škof Hermann Glettler.

Vera je »več kot tradicija in navada«, temveč osebna pot, ki lahko nudi vodstvo tudi v negotovih časih. Ob soočanju z negotovostjo in naraščajočo polarizacijo je potrebna budnost: »Naj se vaša srca ne vznemirjajo,« je dejal Glettler ter posvaril pred “tistimi, ki obljubljajo modro nebo” ter pravijo “Z nami bo vse boljše, vse pravičnejše. Z nami se bodo vrnili dobri stari časi.”

Nato je nadaljeval: “In če povrhu tega nekdo igra na note zavisti, sovraštva in strahu pred izgubo proti socialnim goljufom in priseljencem – potem bodite previdni. Enostavnih rešitev ni. Zavist ustvarja zavist, razbrzdanost vodi k nadaljnji razbrzdanosti in sovraštvo producira sovraštvo. Ali to hočemo?” je vprašal škof. Posvaril je pred zaprtostjo v lastne ideološke mehurčke, demoniziranjem drugače mislečih in “sistema” ter pozval k sožitju, dialogu ter skupnemu iskanju dobrih rešitev.

Zavzel se je za večji poudarek na solidarnosti in državljanski angažiranosti. Ljudi je pozval, naj prevzamejo odgovornost drug za drugega v družinah, soseskah ali klubih. Prav te oblike žive skupnosti so po škofovih besedah protimodel individualizmu in socialni izolaciji.

Buren odziv politika, ki se je v pridigi prepoznal

V prvi vrsti pa so med verniki pri maši sedeli prominentni  gostje, med njimi poslanec desne avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Christoph Steiner. Ta je po poročanju Tiroler Tageszeitunga, ki se je skliceval na več prič, po koncu pridige škofu zavpil: “Bolje bi bilo, da bi postal politik Zelenih!” Steiner je dogajanje za avstrijsko tiskovno agencijo APA opisal drugače. Po njegovi razlagi ni ničesar zaklical, ampak je šlo za opazko v klopi, ki da jo je izrekel ljudem ob sebi.

Čeprav škof v pridigi ni nikogar posebej imenoval, pa je Steiner v izjavi za medije dejal, da je bila pridiga uperjena proti FPÖ. “Tudi visok cerkveni dostojanstvenik ima lahko svoja osebna politična stališča. Toda teh ne bi smel pridigati s prižnice,” je dejal. Dodal je: „Škof je 20 minut sramotil in diskreditiral FPÖ. To je bil pravi škandal pri maši. Zame kot vernega in izpričanega katoličana strankarska politična levičarska agitacija ne sodi v evharistično daritev — to bi moral škof Innsbrucka razumeti in uvideti.”

Odzivi: Sramota v stilu Donalda Trumpa

Podpredsednik Tirolskega deželnega parlamenta iz Ljudske stranke in župan Dominik Mainusch je Steinerjevo vedenje označil za sramotno: „Vmesni klic je bil sramoten. Kdor hoče vladati na tirolskem, se mora znati dostojno obnašati.”

Vodja poslancev Avstrijske ljudske stranke v deželnem parlamentu Jakob Wolf je dejal, da ima Cerkev na podlagi svojih vrednot »ne le pravico, ampak tudi odgovornost, da kritično opazuje družbeni razvoj in vse politične sile poziva k odgovornosti«. »Zlasti v pluralistični družbi so potrebni raznoliki glasovi, vključno s glasovi Cerkve. Zatiranje škofa je nesprejemljivo,« je nadaljeval Wolf. Dodal je, da se FPÖ z zahtevami po cenzuri medijev in Cerkvez nova diskvalificira ter da “kdor tako ravna, ne bo nikoli primeren za vladanje na Tirolskem”.

Tirolski Zeleni so Steinerjevo početje označili za „antidemokratično do mozga” in ga primerjali z Donaldom Trumpom, ki je nedavno napadel papeža. Škof Hermann Glettler pa dogodka ni želel posebej komentirati.

Kritike dogodka, ki je odmeval po vsej Avstriji, so se polegle po tem, ko je po nekaj dneh Steiner na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, v katerem škofa vabi na kavo in kolač ter pogovor o pogledih tako enega kot drugega. Škof je že  odzval vabilu na srečanje, ki bo potekalo individualno, brez prisotnosti medijev.

Ko se Cerkev ne pusti podrediti politiki

Incident sicer zrcali globljo napetost med FPÖ in Cerkvijo: FPÖ se rada predstavlja kot varuhinja krščanskih vrednot in tradicije, pri čemer pričakuje od Cerkve tiho soglasje — ali vsaj molčečnost. Ko pa škof s prižnice govori o „tistih, ki obljubljajo modro nebo” — pri čemer je modra barva barva FPÖ — in poziva k odprtosti namesto zapiranja v ideološke balone, politik FPÖ to doživlja kot politični napad.

Ni sicer prvič, da sta se avstrijska Katoliška cerkev in FPÖ znašli na nasprotnih bregovih — pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami sta bili med drugim v sporu, ko je stranka volivce novačila s plakati s sloganom „Euer Wille geschehe”, v prevodu “Zgodi se tvoja volja” iz molitve Oče naš ali ko je Cerkev pred istimi volitvami skrajna stališča FPÖ označila za nezdružljiva s krščanskimi vrednotami.

Je pa dogodek nedvomno zopet odprl staro razpoko med Cerkvijo in FPÖ: medtem ko si politika prisvaja Cerkev in jo želi za kulturno kuliso ter tiho podpornico, pa avstrijska Cerkev mirno vztraja na poziciji politično nevtralne moralne avtoritete, ki nasprotuje populizmu in brani ranljive, ki si jih politika izbere za “grešne kozle”.

En odgovor na “V Sloveniji česa takega ne vidimo: avstrijski škof znerviral vernega desnega politika”

  1. Trta

    Vsekakor je potrebna STRPNOST drug do drugega, da bomo lažje in bolje živeli.
    Vendar manjka poudariti, da moramo vsi imeti tako DOLŽNOSTI, kot PRAVICE.

Komentirajo lahko naročniki