Nahajate se na:
AktualnoNaslovnica

Analitiki po napadu na Iran: priložnost generacije ali začetek nevarne vojne?

Teo Petrovič Presetnik

28. 2. 2026, 18:41

8 minut branja
Deli

Vir foto: X

Svet se je danes zbudil v novo geopolitično realnost. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa skupaj z Izraelom sprožile obsežno vojaško operacijo proti Iranu. V tej islamski teokraciji so pretekle tedne notranji upor krvavo zadušili, s strani režima je bilo ubitih več tisoč protestnikov. 

Operacija, ki jo je Pentagon poimenoval Operation Epic Fury, je v trenutku postavila na glavo mesece diplomatskih prizadevanj in Bližnji vzhod potegnila v najnevarnejšo krizo po letih. Medtem ko Washington govori o “preventivnem udarcu” za preprečitev jedrskega oboroževanja, Teheran odgovarja s silovito raketno protiofenzivo. 

Strokovnjaki svarijo: cilj je jasen, pot do njega pa ne.

Prve eksplozije so okoli 9.30 po teheranskem času odjeknile v iranski prestolnici. Napadi so zajeli več mest po vsej državi – Isfahan, Kom, Karadž in Kermanšah. Cilji so bili široki: jedrska infrastruktura, raketni arzenali, radarski sistemi in elementi vojaškega ter političnega vodstva, med njimi bližnja okolica rezidence vrhovnega voditelja Alija Hameneia.

Ženske v Iranu se veselijo morebitnega padca režima:

Iran ni ostal pasiven. V manj kot dveh urah je Teheran odgovoril z valom napadov po celotnem Bližnjem vzhodu. Iranske rakete in droni so v večernih urah dosegli ali ogrozili vsaj osem držav in ozemelj – večinoma tista z ameriškimi vojaškimi bazami ali z izrazito proameriško zunanjo politiko.

Najbolj nepričakovan incident se je zgodil v Dubaju, kjer je eksplozija prizadela hotel Fairmont The Palm na prestižnem polotoku Palm Jumeirah. Oblasti ZAE so sporočile, da so bile v incidentu ranjene štiri osebe. Ministrstvo za obrambo emiratov je potrdilo, da je bila država tarča “nesramnega napada z iranskimi balističnimi raketami” ter da je vojska prestregla nov val izstrelkov in dronov.

V Katarju so eksplozije odjeknile pri letalski bazi Al Udeid, ki velja za največjo ameriško vojaško bazo v regiji. V Bahrajnu je bila po navedbah tamkajšnje državne tiskovne agencije z raketnim napadom zadeta ameriška pomorska baza. V Kuvajtu so bile slišane eksplozije, lokalna tiskovna agencija Kuna pa je poročala, da je dron, ki je napadel mednarodno letališče, povzročil lažje poškodbe več zaposlenih in omejeno škodo na terminalu.

Ameriški zračni sistemi so sestrelili dron nad vojaško bazo blizu iraškega Erbila. Jordanija, ki meji na Izrael, je sporočila, da so njene oborožene sile sestrele dve balistični raketi, ostanki pa so padli na različnih lokacijah po državi.

Izrael je poročal o novem valu iranskih raket, po vsej državi so zavijale sirene. Izraelska vojska je Iranu očitala, da želi “terorizirati civiliste in uničevati soseske”.

Savdska Arabija je potrdila, da je Iran napadel Rijad in njegovo vzhodno regijo, in opozorila, da si pridržuje pravico do obrambe, vključno s povračilnimi ukrepi.

Trump Irancem: to je vaša priložnost generacije

Ameriški predsednik Donald Trump je v osemminutnem nagovoru razložil cilje operacije: odprava neposrednih groženj iranskega režima, preprečitev pridobitve jedrskega orožja in zaščita ameriških državljanov, vojakov ter zaveznikov. Iranskemu prebivalstvu je namenil posebno sporočilo – pozval jih je, naj ostanejo doma in po koncu operacije “prevzamejo svojo vlado”, saj da je to “njihova edina priložnost za generacije”. S tem je Trump nedvoumno nakazal, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Teheranu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je iransko ljudstvo pozval, naj “odvrže jarem tiranije”, in se Trumpu zahvalil za podporo. Izraelski obrambni minister je napad opisal kot “preventivni udarec”.

Napadi so vrhunec dolgotrajnega pritiska na Teheran. Leta 2018 je Trump izstopil iz jedrskega sporazuma, sklenjenega pod administracijo Baraka Obame. Leta 2020 je odredil likvidacijo generala Qasema Solemanija. Junija letos so ZDA in Izrael že napadli tri iranske jedrske objekte. Ko so pogajanja v Ženevi še v četrtek pred napadom ostala brez preboja, je sledila odločitev za silo.

Svet razdeljen: EU za dialog, Moskva in Peking obsojata

Mednarodni odzivi so razkrili globoke razpoke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k “največji zadržanosti” in spoštovanju mednarodnega prava. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril na “resne posledice za mednarodni mir in varnost” ter pozval k nujnemu sklicu Varnostnega sveta ZN.

Voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije so v skupni izjavi pozvali k obnovitvi pogajanj. Visoki komisar ZN za človekove pravice je napade obsodil in opozoril, da v oboroženih konfliktih največjo ceno vedno plačajo civilisti.

Savdska Arabija je obsodila iransko agresijo. Omanski zunanji minister, ki je posredoval v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom, je izrazil razočaranje: “Aktivna in resna pogajanja so bila znova spodkopana.”

Rusija je napad označila za “vnaprej načrtovano in neizzvano oboroženo agresijo”, Kitajska pa za “izraz hegemonizma” in izrazila veliko zaskrbljenost.

Podporo Washingtonu pa sta izrazili Avstralija in Kanada. Kanadski premier Mark Carney, sicer velik Trumpov kritik, je Iran označil za “glavni vir nestabilnosti in terorja na Bližnjem vzhodu”. Avstralski premier Anthony Albanese pa je dejal, da njegova država podpira odločitev ZDA in “stoji ob strani pogumnemu iranskemu ljudstvu v njihovem boju proti zatiranju”.

Slovenija se je zavzela za diplomacijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozvala k takojšnji deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava. Predsednica Nataša Pirc Musar je vse vpletene pozvala k “takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in k vzpostavitvi dialoga”. Premier Robert Golob je bil jedrnat: “Svet ne potrebuje novih vojn.” Ministrstvo za zunanje zadeve je omejilo konzularno dejavnost veleposlaništev v Tel Avivu in Teheranu ter državljane pozvalo k previdnosti.

Strokovnjaki: “Režima ne zamenjaš iz zraka”

Analitiki uglednih think-tankov Atlantic Council in Chatham House ocenjujejo, da gre za eno najbolj tveganih geopolitičnih potez zadnjih let – z jasnim ciljem, a brez jasnega načrta. Direktorica Chatham House Bronwen Maddox je strnila bistveno dilemo: “Režima ne zamenjaš iz zraka.”

Brez kopenskih sil ali organizirane opozicije znotraj Irana je uspeh operacije po mnenju strokovnjakov odvisen od razkola v iranskem varnostnem aparatu – kar pa je negotovo. Iranski režim ima – za razliko od Iraka leta 2003 – bolj kohezivne institucije in globoko ukoreninjeno ideološko strukturo.

Analitiki opozarjajo na scenarij, ki ga opisujejo kot “IRGCistan” – kjer po morebitnem sesutju teokratske oblasti nadzor prevzela Revolucionarna garda (IRGC), ki že zdaj obvladuje velik del gospodarstva in varnostnega aparata. To bi pomenilo tršo represijo, ne pa demokratične alternative.

Analitičarka Laurel Rapp iz Chatham House dodaja, da strategija temelji na nepreverjeni predpostavki o množičnem uporu iranskega prebivalstva. Če do tega ne pride, se bo Washington znašel pred bridko dilemo: sramoten umik ali nadaljnja eskalacija. Ironija ni majhna – Trump je v kampanji obljubljal konec “neskončnih vojn”, nacionalna varnostna strategija Bele hiše pa je še nedavno napovedovala umik z Bližnjega vzhoda.

Prelomnica z negotovim izidom

Skupna ocena analitikov je črno-bela: napadi pomenijo prelomni trenutek z dvema možnima razpletoma. V prvem scenariju pride do hitre spremembe oblasti v Iranu in korenite preobrazbe regionalne varnostne arhitekture.

V drugem – ki ga strokovnjaki ocenjujejo za verjetnejšega – se konflikt razvleče v asimetrično regionalno vojno brez jasnega izhoda, z nepredvidljivimi posledicami za stabilnost Bližnjega vzhoda in svetovno gospodarstvo.

Prihodnji dnevi bodo odločilni. Ključno vprašanje ni le, ali se bo Iran sesul – temveč kaj sledi.

V nedeljo objavljamo globljo analizo našega eksperta za obrambno-varnostna vprašanja, Roka Freliha

Prešnji članek

Naslednji članek

Povezane vsebine

Kaj bo, če Iran sproži svoje milice po Bližnjem vzhodu in česa se lahko bojijo Američani?

Bo Trump res prekinil trgovino s Španijo? Gospodarstvo se pripravlja na najhujše

Kaj o napadu na Iran pravijo papež in vatikanska diplomacija ter kako je biti katoličan v islamski republiki

En odgovor na “Analitiki po napadu na Iran: priložnost generacije ali začetek nevarne vojne?”

  1. Friderik

    S tem, ko so ZDA ubile vrhovnega voditelja Hameneja so ustvarile mučenca. Kakšno moč ima za narod mučenec se lahko spomnimo mi kristjani. Zdaj jih sicer ne produciramo več, a prvi so bili seme, ki je vzkalilo. Ne bom presenečen, če bodo režim samo utrdili. Cilj, da bi se z umorom režim sesul, ne verjamem, da bo dosežen. V svoji ustavi ima Iran jasno napisano, kako se oblast ” deduje”. Izbrali bodo pač novega, ki ne bo imel v mislih kaj drugega, kot maščevanje.

    Zdaj pišemo novo poglavje v učbeniku diplomacije. Med tem, ko se pogajaš lažeš, da se pogajaš , v resnici se za hrbtom pripravljaš na napad. Temu se reče seveda izdaja zaupanja. A koga to briga.

    Amerika je res ena kavbojska država. Zakaj bi se pogovarjali, pravijo, če pa imaš pištolo za pasom pripravljeno na poteg.

Komentirajo lahko naročniki

Izdajatelj

Zanima.me d.o.o.
Cesta v log 11
1351 Brezovica pri Ljubljani
TRR: SI56 0284 3026 6290 788
Direktor: Igor Vovk
Odgovorni urednik: Rok Čakš

Pomoč naročnikom

narocnine@zanima.me
Telefon: 0590 / 20 001
(od ponedeljka do petka med 9h in 15h)

Pogoji uporabe

Varovanje zasebnosti

Pogoji uporabe in komentiranja

Pravila volilne kampanje

Oglaševanje

Impresum zanima.me

©2026 Zanima.me d.o.o.

izdelava spletne strani