Po tem, ko je v javnost v četrtek zvečer prišel celoten seznam ministrske ekipe bodoče vlade, danes in jutri pred pristojnimi odbori Državnega zbora potekajo zaslišanja kandidatov za ministre. Pred poslance sta prva stopila predsednika obeh koalicijskih partneric, Jernej Vrtovec (NSi) in Anže Logar (Demokrati), kandidata za ministra za infrasturkturo in energetiko ter gospodarstvo, delo in šport.
Med ključne prioritete mandata je Vrtovec postavil širitev avtocest, dvotirne proge in robustno energetiko s pospešeno izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Razprava je bila tudi bistveno bolj konkretna kot pri Logarju, ki je predstavitev izvedel na konkretnih statističnih podatkih, a manj konkretno glede konkretnih ukrepov, poslanci pa so se sprli tudi glede časovnega poteka seje.
Ministrsko kandidaturo Jerneja Vrtovca so člani odbora potrdili z 9 glasovi za in 5 proti, o kandidatu Anžetu Logarju pa glasovanja še ni bilo, saj je bila po večurni razpravi seja prekinjena.
Jernej Vrtovec je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad prihajajočo desnosredinsko vlado, ki je v precejšnji meri, tako Vrtovec, tudi plod njegovih prizadevanj. Ker je ministrstvo že vodil med letoma 2020 in 2022, resor tudi dobro pozna, kar so mu priznavali tudi poslanci opozicije, ob postavljanju vprašanj.
Širitev avtocest, pospešitev umeščanja v prostor
Vrtovec je posebej izpostavil problem dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor, ki so pogosto večji problem kot zagotavljanje financ za posamezne infrastrukturne projekte, kar namerava naslavljati tudi s specialnimi zakoni, namenjenimi posameznim velikim infrastrukturnim projektom.
Posebej se je osredotočil na zastoje na avtocestah, »Jaz zastoje razumem kot eno osrednjih vprašanj, s katerim se bom moral soočiti v naslednjem mandatu, in ta trenutek tukaj nimam čudežne palčke, kaj narediti pri Domžalah in kaj narediti pri Postojni. V tem primeru ne govorimo zgolj in samo o gradbiščih. Govorimo o gospodarskem in socialnem vidiku, o družbenem vidiku, ki nastaja zaradi tega, ker ure in ure ljudje, tovornjaki in gospodarstvo stoji. In ko avtocesta stoji, ne stoji samo promet, stoji tudi denar.«
Gradbince bo takoj ob nastopu pozval k delu tudi ponoči in začel preverjanje, da se bo resnično delalo ves svetli del dneva, kot je zapisano v pogodbah, saj ocenjuje, da danes temu ni tako. V prihodnje pa bo čas trajanja izvedbe projekta pomemben vidik pri izbiri izvajalca del. Bodo pa avtoceste širili v tripasovnice, izboljšati pa namerava tudi povezljivost podeželja s središčem države.
Kritičen je bil tudi do DARSa, »Ampak jaz verjamem, da ima Dars, pa tudi naš državni inženir dovolj strokovnjakov, da lahko drugače obrnejo logike in tudi kar se tiče števila gradbišč, ki jih imamo zdaj na naši A1. Veste, to ni problem, da se je v preteklosti premalo gradilo, ne, ni to problem, ampak bolj pametno načrtovanje pa bi od Darsa lahko pričakovali.«
Drugi blok JEK, revizija izstopa iz premoga ter »robustna energetika«
Na področju energetike Vrtovec poudarja robustnost elektroenergetskega sistema, dolgoročna samozadostnost in neodvisnost. Med ključne prioretete je uvrstil pospešitev izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, ob kombinaciji hidroenergije – pospešitev izgradnje elektrarn na spodnji Savi, geotermalne energije in racionalnih obnovljivih virov, prič čemer je v naprej zavrnil brezglavi zeleni prehod. »Moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika in ne zeleno aktivistična zelena politika oziroma zelena aktivistična energetska politika.«
Napovedal je tudi spremembe pri upravljanju elektrodistribucijskih podjetij po zgledu Elesa in razmislek terminu izstopa iz premoga ter zahtevo za Evropsko komisijo, da bi bila termoelektrarna v Šoštanju opravičena plačevanja CO2 kuponov, kot to velja za nekatere Poljske elektrarne. Spremembe lahko pričakujejo tudi lastniki sončnih elektrarn po net-meteringu, saj Vrtovec ocenjuje, da gre za zgrešen poslovni model s strani elektro-energetskih dobaviteljev, čeprav priznava, da tudi sam ima sončno elektrarno v tem režimu.
Brez tirov tudi postaj ne potrebujemo
Glede železnic je Vrtovec poudaril pomen funkcionalne dvotirnosti na območjih okoli Ljubljane. Nadgraditi namerava vsaj 80 kilometrov prog letno, pri tem pa je posredno okrcal svojo predhodnico na tem položaju, Alenko Bratušek, saj da se je v zadnjem mandatu vlagalo v predvsem v postaje, ki pa so bile tudi precej preplačane. »Zdaj bomo mislili tudi na tire, tiri so pomembni, brez tirov pač tudi železniških postaj ne potrebujemo.« V neke vrste železniški DARS bi lahko preoblikovali tudi podjetje 2TDK.
Ob tem je poudaril tudi, da si želi, da bi Slovenija razvijala tudi logistično infrasturkturo. Danes je namreč več tovora iz Luke Koper med Šentiljem in Gradcem, kot med Koprom in Šentiljem.
Vprašanja poslancev so bila usmerjena predvsem v konkretne, večinoma cestne infrastrukturne projekte, razprava pa je potekala precej bolj mirjeno kot na zaslišanju, ki je potekalo vzporedno, kjer je pred poslance stopil bodoči gospodarski minister, Anže Logar.
Logar: Konflikt ni nujno vedno slab
Svojo predstavitev je Logar začel podprto s statističnimi podatki. Slovenska produktirnovst znaša 86 % evropskega povprečja, kar je enako kot leta 2005, bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je 91 odstotkov povprečja EU in tudi tu v zadnjem letu ni bilo napredka, do leta 2029 naj bi nas po trenutnih projekcijah prehitele Češka, Litva in Poljska. »To se ne dogaja, zaradi sreče ali smole. To se dogaja, ker se te države reformirajo.« V uvodni predstavitvi je sicer ostal precej splošen in manj konkreten od Vrtovca.
Izpostavil je konflikt okoli sprejemanja interventnega zakona in poudaril, da le ta ni nujno slab, sploh, če bo sprožil iskanje konstruktivnih rešitev. Izogibanje konflikta za vsako ceno namreč vodi v ohranjanje statusa quo, ki pa za Slovenijo prav tako ni dober.
Napovedal je spremembo paradigme razmišljanja glede odnosa do ustvarjanja dobička, ki je v slovenski družbi včasih razumljen že kot nekaj negativnega. Pravi tudi, da pri združevanju gospodarstva in dela pod en resor ne vidi nevarnosti: »to je v bistvu konkurenčna prednost, ali dodana vrednost […] Prestrukturiranja gospodarstva brez sodelovanja delodajalcev in delojemalcev preprosto ni.«
Izpostavil je tudi pomen razvoja umetne inteligence, kje je Slovenija že bila pionir, in napovedal, da se njegovega uspeha ne bo merilo po številu sprejetih zakonov, ampak konkurenčnosti Slovenije leta 2030.
Dolgi ekspozeji poslancev in spor glede omejitve časa
Poslanci opozicije so bili do Logarja bistveno bolj nastrojeni, poslušali smo očitke glede laganja in spreminjanja dane besede, predvsem povezane z Logarjevo napovedjo, da ne bo šel v koalicijo z Janezom Janšo, pa tudi očitke, da je 90 odstotkov predstavitve namenil gospodarstvu in le 10 odstotkov delu, pa še to predvsem tujim delavcem.
Zaradi zelo dolgih razprav, ki so v primeru denimo Roberta Janeva iz Svobode, ki je vprašanje postavil prvi, trajale tudi pol ure, je predsednik odbora za gospodarstvo predlagal omejitev postavljanja vprašanj na 5 minut na poslanca, kar je sprožilo burno razpravo, predvsem med poslanci opozicije, ki so očitali omejevanje razprave.
Po treh urah burne razprave je ostalo prijavljenih še precej poslancev, ki še niso uspeli zastaviti vprašanj Logarju. Sejo so zato prekinili in jo bodo nadaljevali jutri ob 18h. Za podobno pobudo v primeru Jerneja Vrtovca predsedujoči odboru Aleš Hojs ni bil odprt, zato so nekaj minut po 12. uri zaslišanje Vrtovca zaključili z glasovanjem, ki je Vrtovca potrdilo, čeprav so k razpravi še bili prijavljeni poslanci opozicije.
Komentirajo lahko naročniki