Kandidata za ministra za izobraževanje Borut Rončević in za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj sta danes pred pristojnimi odbori državnega zbora predstavila svoje načrte za vodenje resorjev.
Oba sta izpostavila vrsto vsebinskih prioritet, njuni predstavitvi pa sta potekali v senci širših proceduralnih sporov, ki so zaznamovali prvi dan zaslišanj ministrskih kandidatov nove vlade.
Na obeh odborih, kot tudi prvih današnjih, so opozicijski poslanci ravnali podobno: seje so zavlačevali in raztegovali čez predviden čas treh ur. Posledica je, da, tako kot Logarjeva dopoldne, nista bili končani niti Cigler Kraljeva niti Rončevićeva predstavitev.
Cigler Kralj: kmetijstvo kot “srčika slovenstva”
Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je v ospredje postavil prehransko samooskrbo in prehransko varnost države, ki ju vidi kot del širše nacionalne varnosti.
»Kmetijski resor zame predstavlja samo srčiko slovenstva,« je dejal v uvodu predstavitve.
Med najpomembnejšimi ukrepi je napovedal debirokratizacijo in digitalizacijo kmetijstva. Po njegovih načrtih bi vzpostavili enotni digitalni portal, na katerem bi kmetje urejali vse potrebne vloge in administrativne postopke.
Kmet naj se ukvarja s svojo kmetijo, ne pa s papirji.
🎥 @jciglerkralj, kandidat za kmetijskega ministra, napoveduje zamejevanje birokracije pic.twitter.com/2CHGb0OYIA
— NSi (@NovaSlovenija) June 1, 2026
Poseben poudarek namenja manjšim družinskim in ekološkim kmetijam ter vprašanju praznjenja podeželja. Kot enega ključnih ciljev vidi izboljšanje pogojev za življenje na podeželju in spodbujanje mladih k prevzemanju kmetij.
Mlade prevzemnike kmetij želi za pet let oprostiti vseh dajatev, napoveduje pa tudi uvedbo posebnih pavšalnih ureditev za določene kategorije kmetov.
Predlaga še poenostavitev sistema katastrskega dohodka in pavšalno obdavčitev, poleg tega pa bi mehanizacijo, delovne stroje in zemljišča izvzeli iz ugotavljanja upravičenosti do socialnih transferjev, saj jih vidi predvsem kot osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti.
Napovedal je tudi večjo vlogo lastnikov gozdov pri upravljanju gozdov, prenovo zadružnega sistema, ukrepe za krepitev sledljivosti hrane ter aktivnejše upravljanje populacij velikih zveri in divjadi.
Rončević: šola naj uči, kako misliti, ne kaj misliti
Kandidat za ministra za izobraževanje Borut Rončević je kot enega osrednjih ciljev izpostavil vzpostavitev »ideološko nevtralnega izobraževanja«. Po njegovih besedah to pomeni šolo, ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, temveč kako misliti.
⚠️‼️ Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije.
Želimo vzpostaviti ideološko nevtralno šolo, ki učencev ne bo učila, kaj misliti, temveč kako misliti. ✅
👉 Zato bomo poskrbeli, da se bodo pregledali učni načrti, gradiva in strokovne smernice.… pic.twitter.com/3wmKFhfguq
— SDS (@strankaSDS) June 1, 2026
Napovedal je pregled učnih načrtov, učbenikov in strokovnih smernic, ki naj bi po njegovem temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in ustavnih vrednotah Slovenije. Ob tem je poudaril, da šola ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije.
Med ključnimi napovedmi so tudi ustanovitev učiteljske zbornice, zmanjšanje administrativnih obremenitev učiteljev in ukrepi za reševanje kadrovske problematike v šolstvu. Zavzel se je za krepitev avtoritete in ugleda učiteljskega poklica ter napovedal posodobitev študijskih programov za bodoče učitelje.
Pomemben del njegovega programa predstavlja tudi reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature. Po njegovem bi morali poleg faktografskega znanja bolj vrednotiti razumevanje, kritično mišljenje in reševanje problemov.
V šolske programe želi vnesti več vsebin s področja digitalizacije, računalništva, informatike in podjetništva. Zavzema se tudi za uvedbo pripravljalnic za otroke priseljencev v lokalnih skupnostih ter za pravičnejše financiranje zasebnih vrtcev in šol.
Pri vprašanju uporabe mobilnih telefonov v šolah je poudaril, da ne želi popolnih prepovedi, temveč iskanje ravnotežja med digitalnimi orodji in kakovostnim učnim procesom.
Levica pravi, da je naš izobraževalni sistem najboljši na svetu, delež pravilno rešenih nalog je pa podpovrečen. pic.twitter.com/2YLaTwTn1r
— Špela Rotar (@SpelaRotar) June 1, 2026
Dan zaznamovali proceduralni spori
Na odboru za kmetijstvo je napetost hitro presegla vsebinsko razpravo. Predsednica odbora Katja Kokot (Resnica) je razpravo omejila na tri ure, kar je opozicija označila za nezakonito in neustavno omejevanje poslanskega dela.
Sledili so ostri besedni spopadi. Poslanec Svobode Borut Sajovic je Kokotovo obtožil nepoznavanja poslovnika, ta pa njega nevljudnosti. Poslanki Svobode Leni Grgurević je Kokotova podelila tri opomine zapored in ji odvzela besedo. Ko je Sajovic vprašal, ali sploh ve, kako se seja odbora lahko nadaljuje po 22. uri – za kar je po poslovniku potrebno dovoljenje predsednika DZ – je sledilo nadaljnje vzajemno obtoževanje.
Tako je @KokotKatja zaprla usta Leni Grgurevič!
(video TV Slovenija 3) pic.twitter.com/eLv2RbhwwR— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) June 1, 2026
Seja je bila prekinjena in prestavljena na 22. uro. Cigler Kralj na vse zastavljene vsebinske ukrepe sploh ni uspel odgovoriti.
Na odboru za izobraževanje je bilo vzdušje manj eksplozivno, a enako neproduktivno. Poslanci so imeli do Rončevića veliko vprašanj – zlasti o ideološki nevtralnosti, zasebnem šolstvu in pripravljalnicah – a v treh urah niso prišli skozi vse. Predsednica odbora Marjeta Šmid (NSi, SLS, Fokus) je sejo prekinila in nadaljevanje napovedala za torek ob 18. uri.
To ni bila posebnost zgolj teh dveh odborov. Enako se je zgodilo pri zaslišanjih kandidata za ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in kandidata za ministra za gospodarstvo Anžeta Logarja. Pri Vrtovcu je predsednik odbora Aleš Hojs po treh urah na silo zaključil razpravo in prešel na glasovanje – opozicija mu je očitala kršitev poslovnika. Logarjevo zaslišanje je bilo formalno prekinjeno in prestavljeno na torek.
V političnih kuloarjih so se zato pojavili namigi, da želi opozicija z obsežnimi razpravami in proceduralnimi zahtevami upočasniti oblikovanje nove vlade. Neposrednih dokazov za usklajeno taktiko zavlačevanja sicer za zdaj ni, dejstvo pa je, da so se že prvi dan zaslišanj pojavile zamude in prekinitve, ki utegnejo otežiti načrtovano časovnico imenovanja ministrske ekipe.
Komentirajo lahko naročniki