Ko danes poslušamo razprave o umetni inteligenci, tehnoloških vojnah med ZDA in Kitajsko, strateških surovinah, čipih in globalni tekmi za tehnološko prevlado, se pogosto spomnim zgodnjih 2000ih na Ministrstvu za zunanje zadeve. Takrat nas je bila zgolj peščica ekonomistov med vsemi ostalimi diplomati, ki smo tvorili prvi sektor za gospodarsko diplomacijo. Kasneje je sektor postal direktorat, danes pa je ekonomska diplomacija samoumevni del zunanjepolitičnega delovanja skoraj povsod po svetu.
Toda vedno ni bilo tako. Še vedno imam pred očmi določene skeptične poglede starejših diplomatov, ki so v tistih časih govorili, da diplomati »niso zato, da bi prodajali ploščice«. V ozadju je bilo precej, po mojem mnenju, zmotno razumevanje diplomacije, da gre predvsem za politično področje, povezano z meddržavnimi odnosi, protokolom, pogajanji in varnostnimi vprašanji. Gospodarstvo naj bi bilo nekaj ločenega.
Danes se takšno razlikovanje zdi skoraj neverjetno. Sodobni svet namreč jasno kaže, da so ekonomija, tehnologija, varnost in geopolitika postali popolnoma prepleteni. Pravzaprav se zdi, da živimo v obdobju, ko ekonomija vse bolj postaja geopolitika.
Če pogledamo zgodovino, ekonomska diplomacija nikoli ni bila nekaj izvzetega. Bila je v samem osrčju razvoja držav in imperijev. Spomnimo se prostotrgovinskega sporazuma med Egiptom in Babilonom, starega rimskega cesarstva in vloge trgovca, Bizanca s svojimi trgovinskimi postojankami na mejah imperija, Beneške republike in prvih predstavništev, britanskega imperija, prve delniške družbe Dutch East India Comp, kjer je bil v 17. stoletju zaposlen tudi Hugo Grocius ali kasneje ameriškega globalnega gospodarskega širjenja, ki so vedno temeljili na prepletu politične moči, trgovine, financ in strateških interesov.
S pospešeno globalizacijo in novimi tehnologijami je svet v zadnjih desetletjih postajal vedno bolj povezan in medsebojno odvisen. Pandemija, energetska kriza, vojna v Ukrajini, Bližnji vzhod, napetosti med ZDA in Kitajsko ter razvoj umetne inteligence so pokazali, da globalna povezanost hkrati pomeni tudi večjo ranljivost. Države ponovno razmišljajo o strateški avtonomiji, tehnološki suverenosti in nadzoru nad ključnimi gospodarskimi tokovi. Prav zato je bil nedavni obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Kitajskem mnogo več kot zgolj diplomatski obisk. Posebno pozornost ni pritegnilo samo politično srečanje z Xi Jinpingom, temveč predvsem dejstvo, da so bili ob Trumpu predstavniki največjih ameriških tehnoloških podjetij.
To je bila delegacija nove geopolitične realnosti. Danes globalne moči ne oblikujejo več samo države in vojske. Oblikujejo jo tudi tehnološka podjetja, podatki, umetna inteligenca, polprevodniki, satelitski sistemi in digitalne platforme. Če so nekoč diplomatsko moč simbolizirali veleposlaniki, jo danes vse bolj predstavljajo tudi direktorji tehnoloških gigantov.
Morda prav zato vse bolj govorimo tudi o nastajanju novega bipolarnega sveta. Toda tokrat ne gre več za delitev med kapitalizmom in komunizmom, temveč za tekmovanje med različnimi tehnološkimi, gospodarskimi in geopolitičnimi ekosistemi. V ospredju niso več samo vojske in orožje, temveč umetna inteligenca, podatki, čipi, energija in nadzor nad globalnimi tokovi znanja. Zato tudi ekonomska diplomacija ni več samo pomoč podjetjem pri izvozu ali organizacija gospodarskih delegacij. Postaja instrument strateškega pozicioniranja držav v svetu, kjer tehnologija določa prihodnjo gospodarsko in politično moč. V novem bipolarnem svetu svoji vodilni poziciji več kot očitno utrjujeta ZDA in Kitajska, Evropa pa se zdi, kot da zgolj sledi in spremlja dogajanje.
Morda je prav to največja sprememba zadnjih dvajsetih let. Ko smo pred cca dvemi desetletji v Sloveniji vzpostavljali prve strukture gospodarske diplomacije, smo predvsem govorili o internacionalizaciji podjetij, tujih investicijah in podpori našemu izvozu. Danes pa govorimo o umetni inteligenci, tehnoloških blokih, strateških surovinah, digitalni varnosti in globalnem tekmovanju za nadzor nad znanjem ter prehodu iz multilateralnega v novi bipolarni svet.
Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli prej. In včasih se zdi skoraj ironično, da je področje, ki je bilo med nekaterimi razumljeno še nedavno nazaj kot nekakšen »dodatek« diplomaciji, danes postalo eno njenih najpomembnejših področij.
Komentirajo lahko naročniki