Bi zmogli 100 kilometrov peš v treh dneh, pod vročim soncem, ob nenehni molitvi in petju? Za 30 mladih Slovencev to ni bil le telesni izziv, temveč duhovna pustolovščina, ki so jo doživeli na enem najbolj prepoznavnih evropskih romanj – poti iz Pariza v Chartres.
Med letošnjimi binkoštnimi prazniki (23.–25. maj 2026) se je v Franciji odvila veličastna podoba žive krščanske vere. Romanje od pariške cerkve Saint-Sulpice do katedrale v Chartresu, ki ga organizira združenje Notre-Dame de Chrétienté, je letos doseglo nov rekord – udeležilo se ga je kar 20.000 romarjev.
Tisto, kar najbolj preseneča in navdušuje, ni le številka, temveč starostna struktura udeležencev. Med množico so prevladovali mladi, kar potrjuje trend, da se mlajše generacije katoličanov vse bolj zanimajo za tradicionalno liturgijo in poglobljeno duhovnost. Letošnje romanje je potekalo pod geslom »Vi boste moje priče do skrajnih mej sveta«.
Slovenski pečat pod imenom blaženega Alojzija Grozdeta
Letošnje romanje bo v analih zapisano z veliko začetnico tudi za nas. Prvič v zgodovini se je namreč na pot podala uradna slovenska odprava oziroma »chapiter«, kot imenujejo posamezne skupine romarjev.
Tridesetčlanska skupina, ki si je nadela ime po blaženem Alojziju Grozdetu, je pot začela v Ljubljani. Po dolgi vožnji do Pariza so tri dni prehodili okoli 100 kilometrov. Kljub zahtevnim razmeram in žgočemu soncu, ki je preizkušalo njihovo vztrajnost, so romarji pot opisali kot nepozabno izkušnjo.
Za duhovno vsebino, kateheze in svete maše po t. i. starem rimskem obredu (Misal sv. Janeza XXIII.) so skrbeli štirje slovenski bogoslovci iz Duhovniške bratovščine sv. Petra (FSSP).
Duh Chartresa v Sloveniji
Kaj prinašajo domov? Kot pravijo sami, so se vrnili utrujeni, a neizmerno hvaležni za prejete milosti. Verjamejo, da »duh Chartresa« – tisti občutek upanja in preporoda, ki ga prinaša združena krščanska Evropa – ne bo ostal le v Franciji, ampak bo našel pot tudi v slovenski prostor.
Katedrala v Chartresu, kjer hranijo znamenito relikvijo Marijine tančice, tako letos ni bila le cilj dolge hoje, ampak simbolna točka, kjer so slovenski romarji v molitvi in skupnosti našli novo moč za vsakdan.
Komentirajo lahko naročniki