»Začeti v vrtcih in šolah,« je kantavtor Tomaž Hostnik zapisal v razpravi o tem, kako dvigniti kulturno raven Slovencev in vzgojiti nove generacije ljubiteljev umetnosti. Da ni dosti drugače, ko gre za privzgojo vrednot demokracije in domoljubja, sta letos izkazali ministrstvi za izobraževanje ter obrambo, ki bosta dijakom 1. letnika srednjih šol podarili Ustavo RS, prvošolčkom pa ob njej še slovensko zastavico.
»S tem dejanjem želimo mladim ob pomembni življenjski prelomnici predati tudi jasno sporočilo: znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti so temelji, na katerih gradimo našo prihodnost,« so svoje dejanje obrazložili na ministrstvu.
Ker gre zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in skupni državnosti, kar simbolizira slovenska ustava, preko levo-desnih ideoloških delitev, bi pričakovali pozitiven ali pa vsaj nevtralen odziv na tovrstno simbolno potezo države.
In če politika zaenkrat res molči, pa so na družbenih omrežjih presenetili številni negativni odzivi z leve, ki so potezo pospremili s posmehom in norčevanjem. Nekdanji poslanec Levice se je celo cinično vprašal, ali bo naslednje leto sledilo Sveto pismo.
Nekatere resnejše kritike so izpostavljale dejstvo, da so prvošolčki absolutno premladi, da bi lahko brali in razumeli Ustavo. A četudi to drži, za to niso premladi njihovi starši, pa med drugim izpostavljamo v komentarju uredništva.
Prvošolce bo na prvi šolski dan pričakalo neobičajno darilo. Ob začetku šolskega leta 2026/2027 bodo prvič prejeli izvod Ustave Republike Slovenije in slovensko zastavico, dijaki prvih letnikov srednjih šol pa ustavo.
Gre za prvo skupno simbolno akcijo ministrstev za izobraževanje ter obrambo, s katero želita mladim ob vstopu na novo izobraževalno pot izreči posebno dobrodošlico. Ustava naj bi jih spodbujala k razumevanju ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti in sodelovanja v demokratični družbi, zastavica pa predstavlja simbol slovenske državnosti, samostojnosti in suverenosti.
»Znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti so temelji, na katerih gradimo našo prihodnost,« je odločitev pojasnil minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. Kot je dodal, ustava predstavlja temelj demokratične in pravne države, zastava pa »simbol naše državnosti, samostojnosti in skupne identitete«.
Minister želi, da bi mladi te vrednote poznali in razumeli ter jih pozneje kot aktivni državljani tudi sami soustvarjali. Po njegovem prvi šolski dan ne pomeni zgolj začetka pridobivanja znanja, temveč tudi osebnostne rasti in oblikovanja vrednot.
»Šola mladim ne daje le znanja. V njej razvijajo socialne veščine, odgovornost, medsebojno spoštovanje, sodelovanje, vztrajnost in pripadnost skupnosti,« je poudaril Rončević. Zato se mu zdi primerno, da otroke in mladostnike ob pomembni prelomnici spremljajo tudi simboli temeljev države.
Državljanska zavest pri mladih Slovencih nizka
Raziskovalci s Fakultete za družbene vede dr. Miro Haček, dr. Simona Kukovič in dr. Vladimir Prebilič so leta 2022 opravili raziskavo z naslovom Domoljubna in državljanska zavest med mladimi.
Avtorji ugotavljajo, da je domoljubje za številne mlade precej abstrakten pojem, saj imajo razmeroma malo znanja o osamosvojitvi, nastanku slovenske države, ustavi in delovanju političnega sistema.
Kar 70,2 odstotka devetošolcev in 68,6 odstotka srednješolcev dogodki, povezani z osamosvojitvijo, malo zanimajo ali jih sploh ne zanimajo. Politika in politično sodelovanje sta še manj privlačna: zanju se malo ali nič ne zanima 84,8 odstotka devetošolcev in 77,7 odstotka dijakov. Obenem 43,1 odstotka osnovnošolcev in 55 odstotkov srednješolcev pravi, da tudi v šoli o osamosvojitvi govorijo redko ali nikoli.
Raziskovalci opozarjajo, da ima takšna oddaljenost lahko širše posledice: več nezaupanja v ključne politične ustanove, nižjo državljansko angažiranost, manjšo pripravljenost prispevati skupnosti in težje oblikovanje povezane družbe. Toda odnos mladih ni povsem odklonilen. Poznavanje osamosvojitve se zdi pomembno 69 odstotkom osnovnošolcev in 66 odstotkom srednješolcev. To kaže, da težava morda ni toliko v zavračanju države kot v pomanjkanju vsebin in priložnosti, skozi katere bi mladi z njo razvili bolj konkreten odnos.
Odzivi med spletnimi komentatorji: od navdušenja do zasmehovanja
Nekateri spletni komentatorji gesto vidijo kot zelo pozitivno: Da gre za smiselno simbolno sporočilo, odličen korak h krepitvi domoljubja, dobro gesto za dvig zavednosti Slovencev, in podobno.
»Zavednost o narodu in jeziku je treba gojiti pri mladih. Čestitke za to briljantno potezo.«
A veliko predvsem levo razmišljujočih pa je odločitev ministrstva sprejelo z močno kritiko ali celo posmehom. Najpogostejši pomislek je, da prvošolci večinoma še ne znajo brati, ustava pa je zahtevno pravno besedilo. Kritiki zato predlagajo otrokom prilagojeno ilustrirano izdajo ali razdelitev ustave starejšim učencem.
Podjetnik Aleš Špetič je opozoril na stroške in prioritete ministrstva: »Malo je vseeno nenavadno, da ministrstvo na eni strani razlaga, da je treba zategovati pas, na drugi strani bo pa kupilo in razdelilo 45 tisoč izvodov ustave.« Spletni komentator Roni Kordiš je potezo primerjal z nekdanjimi oblikami ideološke vzgoje in cinično dodal, da bi bil Tito ponosen na Rončevića, nekdanji poslanec Levice Primož Siter, zdaj radijski voditelj na komercialni televiziji pa se je posmehljivo vprašal: »Naslednje leto pa Sveto pismo?«
Pogost je tudi očitek, da bi morali ustavo najprej prebrati in spoštovati politiki. »Kaj bo ustava prvošolcem, če je še poslanci ne poznajo?« se je glasil eden od komentarjev.
Več podpore kot ustava uživa zastavica, ki jo tudi nekateri kritiki ocenjujejo kot otrokom razumljivejšo simbolno popotnico. Uradnih odzivov opozicijskih strank za zdaj ni bilo.
Poteza ministrstva za izobraževanje, da mladim razdeli ustavo in zastavice, se zdi posrečena gesta, ki simbolizira tako pripadnost vrednotam demokracije kot državnosti, ter tudi spremembo v odnosu do teh tem, ki jo v Sloveniji prinaša menjava oblasti. Levi ministri bi verjetno, če bi se spomnili, raje od slovenske zastave podarili mavrično. Ali pa Palestinsko.
Pa pustimo cinizem ob strani in odgovorimo na nekatere kritike Rončevićeve poteze.
Najbolj tehtna se zdi, da si prvošolci z ustavo nimajo kaj pomagati, saj ne znajo niti dobro brati, kaj šele, da bi jo razumeli. To drži, a imamo 2 protiargumenta: bolj kot to, da bi jo brali, je pomembna simbolna gesta: ko ob vstopu v šolo, kar je v življenju mladega človeka velika stvar, dobi tovrstno darilo, je to jasno sporočilo, da sta zastava in ustava – in s tem država, domovina Slovenija, prav tako nekaj velikega in pomembnega. In če bodo to zavedanje ponotranjili kot otroci, ga bodo nosili s seboj celo življenje.
In drugič, če otroci morda res ne znajo brati in razumeti ustave, pa znajo brati njihovi starši. Upravičeno se lahko vprašamo, koliko od teh je že kdaj odprlo tiskovino, ki pravno ureja življenje v naši demokraciji? Koliko jih ve, kako obsežna je, kaj vsebuje in katere vrednote postavlja v prve člene? Upam si trditi, da ni veliko takšnih. Darilo za prvošolce je tudi način, da z vrednotami demokracije in pravne države dosežemo tudi odrasle – da ustava pride v slovenske domove. Ne ravno v vsaki dom, ampak če bo gesta obstala, v mnoge domove.
In tretjič, smešenje geste s strani komentatorjev z leve. Nemara jih je zmotilo zgolj to, da se je tega spomnil minister v desnosredinski vladi. A če gre pri nasprotovanju več od tega, se lahko zgolj čudimo, kako da v ustavi in zastavi kot darilu vidijo nek nazadnjaški domoljuben pristop, ki pritiče zgolj konservativcev? Mar niso pravna država, človekove pravice, in druge vsebine, ki jih ureja Ustava RS, skupne in ne desne oz. konservativne vrednote? V tem kontekstu je najbolj bizarna cinična pripomba bivšega poslanca Levice Siterja, če bodo naslednje leto delili Sveto pismo. Mar s tem priznava, da na levi pravna država in demokracija nista njihovi intimni opciji?
Kakorkoli že, ne glede na kritike je izvirno potezo ministra Rončevića za pohvaliti in upajmo, da bo sčasoma postala tradicionalna. Če bo tako, bomo čez leta lahko dejali, da je preko nje ustava romala v (skoraj) vsak slovenski dom.
Komentirajo lahko naročniki