Ameriški predsednik Donald Trump je komaj zaključil obisk pri kitajskem voditelju Ši Džinpingu, prihodnji teden pa ga bo obiskal še ruski predsednik Vladimir Putin.
Boljše sodelovanje sredi trgovinske vojne
Trump je bil nad rezultati obiska v Pekingu navdušen; sredi trgovinske vojne je napovedal krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, med drugim naj bi ZDA Kitajski dobavile 200 (mogoče celo 750) letal Boeing, povedal pa je tudi, da bodo zelo veseli tudi ameriški kmetje (velik delež živil na kitajskem trgu izvira ravno iz ZDA).
Voditelja sta se strinjala, da se mora Hormuška ožina sprostiti, ter da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja. V razplet konflikta se Kitajska kot zaveznica Irana zaenkrat noče neposredno vpletati, prav tako se Trump ni jasneje opredelil glede Tajvana, kateremu ZDA dobavljajo izdatno vojaško pomoč.
Ši je povedal, da je Tajvan za Kitajsko “rdeča črta”, in posvaril pred morebitnim konfliktom, ki bi lahko sledil stopnjevanju napetosti. Kljub temu je srečanje dalo vtis otoplitve odnosov med velesilama, kar se bo najverjetneje odrazilo tudi v kitajskih nabavah ameriških energentov.
Na zavezniški obisk tudi Putin
V naslednjem tednu se bo na dvodnevnem obisku v Pekingu mudil tudi ruski predsednik Putin. Kitajska za Rusijo predstavlja rešilno bilko v nezavidljivem gospodarskem položaju, in pričakovati je, da bosta voditelja na tem področju poglobila sodelovanje.
Na programu naj bi bile tudi geopolitične teme, od vojne v Ukrajini, kjer Kitajska uradno zavzema nevtralno držo, do dogajanja na Bližnjem vzhodu, kjer državi stojita na isti strani. V tem kontekstu lahko pričakujemo krepitev obrambnega zavezništva med državama.
Na drugi strani je gospodarska soodvisnost Kitajske in ZDA tako velika, da si prekinitve sodelovanja ne moreta privoščiti. Nekdaj je veljalo, da so Američani odvisni od kitajske informacijske tehnologije, Kitajci pa od ameriške hrane. Prepletenost pa je vse večja, in države potrebujeta druga drugo do te mere, da bodo Američani zaradi lastnega interesa oskrbovali Kitajce z energenti.
Ob tem je Evropa izpadla iz igre: na svetovni oder ne prinaša tako rekoč ničesar tako odločilnega, da bi lahko igrala v prvi ligi. Slaba pogajalska izhodišča pa pomenijo dražje energente, manjšo konkurenčnost in večji zaostanek.
Kitajsko – ameriška igra je preprosta: ker druga druge ne moreta poraziti (niti ekonomsko, niti vojaško), sta se v tem trenutku odločili za krepitev sodelovanja. Kar pa ne pomeni, da osnovni interesi vsake od velesil ne živijo več. Le dinamika se je namesto v zaostrovanje obrnila v smeri vzajemne koristi.
2 odziva na “Trump, Putin in Ši: Kitajska vse bolj postaja središče novega svetovnega reda”
Tako je in ZDA vse bolj postajajo tretji svet. Revščina, zaostalost, elita, ki nima stika z realnostjo….vse to so simptomi umirajoče entitete, ki je po II.s.v. dajala tempo vsemu svetu. Požira jih zabavna industrija in nadutost. Skoraj nepredstavljivo je, da ZDA nimajo niti ene hitre železnice, da tisto, kar še imajo je v razsulu. Kitajska hitrih prog niti ne šteje več. Vlaki tam drvijo s po 200 na uro. Nepredstavljivo je, da Kitajska pri svoji milijardi ljudi praktično nima stanovanjskega problema. V ZDA ljudje, stotisoči, živijo na ulicah pod šotori, v avtokampih, avtomobilih. Imajo pa denar za vojsko in v Ukrajino so ga v gotovini vozili z avioni., da so ga tam lopovi in tajkuni in elite pohopsali.
Kitajska res hitro napreduje in bo prehitela Evropo in Ameriko.
V Sloveniji nevladniki dobivajo od države velike denarje – za NEdelo. Na Kitajskem pa je vsak delavec plačan le za produktivno delo. Tam ne rabijo ne 8.marec in ne “Mirovnih inštitutov”. Tudi sindikatov alla Štrukelj verjetno ne. Produktivnost pa res imajo.
Komentirajo lahko naročniki