Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden zaključil dvodnevni državni obisk na Kitajskem – z razkošnimi vojaškimi častmi, slavnostnimi večerjami in fotografijami iz strogo varovanega kompleksa Zhongnanhai, kamor skoraj noben tuji voditelj nima dostopa. Toda ko se je dimni zastor simbolike razpletel, je ostalo vprašanje: kaj pa je Trump dejansko dosegel?
Kratek odgovor: manj, kot so pričakovali trgi, zavezniki in analitiki. Dolgi odgovor pa je nekoliko bolj zaskrbljujoč.
Ameriški predsednik Donald Trump se iz obiska na Kitajskem vrača brez večjih konkretnih dogovorov, a z jasnim sporočilom: odnosi med ZDA in Kitajsko niso več odnos med dominantno silo in izzivalcem, temveč vse bolj tekmovanje dveh primerljivo močnih velesil.
“We should be partners, not rivals,” says Chinese President Xi Jinping to US President Donald Trump at a summit in Beijing.
In his opening remarks, Trump touted his “fantastic relationship” with Xi, and said US business leaders were in the city to “pay respects” to Xi and China… pic.twitter.com/ui1DmGfXfK
— Bloomberg (@business) May 14, 2026
Dvodnevni obisk v Pekingu je bil poln simbolike, vojaških časti in velikih besed o “strateški stabilnosti”, toda za bleščečim protokolom je ostalo precej odprtih vprašanj. Največ pozornosti so voditelji namenili Tajvanu, vojni z Iranom in trgovini, vendar brez resnejšega preboja.
Trump je po srečanju poudarjal kitajske obljube o večjih nakupih ameriških kmetijskih proizvodov in Boeingovih letal, vendar podrobnosti niso bile predstavljene. Analitiki opozarjajo, da podobne kitajske zaveze v preteklosti pogosto niso bile v celoti izpolnjene.
Kaj se je dejansko zgodilo?
Naročniška vsebina
Toda ključni del zgodbe ni to, kar je javno znano. Pravo vprašanje ni, ali je Trump v Pekingu dobil nekaj gospodarskih obljub, ampak ali je Kitajska obisk izkoristila za prikaz novega razmerja moči med državama.
Vtis številnih analitikov po srečanju je bil precej jasen:
Naročniška vsebina
To postaja vse pomembnejše zaradi medsebojne odvisnosti. ZDA ostajajo dominantne v financah, naprednih čipih in vojaški moči, Kitajska pa nadzoruje ključne dobavne verige redkih zemelj, baterij in zelenih tehnologij. Prav zato si obe strani vse težje privoščita odprto gospodarsko ali vojaško eskalacijo.
Največja nevarnost ostaja Tajvan
Trump je med obiskom sicer vztrajal, da si želi predvsem preprečiti vojno, vendar so njegove izjave sprožile precej nelagodja v Tajpeju in Washingtonu. Med drugim je omenjal možnost omejevanja prodaje ameriškega orožja Tajvanu in večkrat poudarjal geografsko oddaljenost otoka od ZDA.
Trump on Taiwan:
When you look at the odds, China is a very, very powerful, big country. That’s a very small island.
Think of it; it’s 59 miles away. We’re 9,500 miles away. That’s a little bit of a difficult problem.
If you look at the history, Taiwan was developed because we… pic.twitter.com/O9xAQjKyfa
— Clash Report (@clashreport) May 15, 2026
Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika oslabila ameriško odvračanje Kitajske. Ameriška strategija je desetletja temeljila prav na dovolj jasnem signalu Pekingu, da bi bil morebiten napad na Tajvan preveč tvegan.
Če Kitajska dobi vtis, da Washington glede Tajvana postaja manj odločen, bi se lahko pritisk na otok še povečal.
Obisk ima tudi širši pomen za Evropo
Naročniška vsebina
Trumpov obisk Pekinga tako verjetno ne bo ostal zapisan po konkretnih dogovorih, temveč kot simbol trenutka, ko sta ZDA in Kitajska tudi javno začeli sprejemati nov svetovni red: svet, v katerem nobena sila ne more več sama določati pravil igre.
En odgovor na “Trump in Xi v Pekingu zapečatila nov svetovni red: Zakaj je to usodno opozorilo za Tajvan in Evropo?”
Nixon je ugotovil, da je Kitajska velika država in jo postavil na zemljevid. Od takrat dalje Kitajska čaka, da jo bodo pričeli še spoštovati. No, pod tem ameriškim predsednikom to ne bodo dočakali, ker Trump ne spoštuje nikogar, razen seveda samega sebe. Med tem, ko potrpežljivo čaka ne stoji križem rok. Sankcije ji celo prav pridejo, da, ker ne smejo kupovati, razvijajo svojo industrijo in to zelo uspešno. Sedaj imajo tudi oni vzvode za dosego svojih ciljev.
Glede sankcij zaradi Iranske nafte so povedali, da jim dol visi in naročili svojim rafinerijam, da jih pod nobenim pogojem ne upoštevajo. Amerika še ne ve, da je bitko s Kitajsko izgubila.
Komentirajo lahko naročniki