Slovenija zapravila 4 milijarde za vojsko – toda ali je zdaj varnejša?

Vlada Roberta Goloba ob koncu mandata ponosno govori o “največji posodobitvi obrambnega sistema v zgodovini”, a ko odgrnemo bleščečo zaveso strateških dokumentov, se pokaže slika, polna lukenj, zamud in statističnih akrobacij, poroča portal Info360. Čeprav smo v štirih letih za vojsko namenili vrtoglave štiri milijarde evrov, ostaja ključno vprašanje: je Slovenija danes dejansko sposobna braniti svoja tla?

Največji projekt tega mandata je nakup protiletalskega sistema IRIS-T, ki ga hvali celo NATO – a sistem še ni operativen. Šest helikopterjev AW139M, vrednih do 200 milijonov evrov, bo dostavljenih šele v letih 2027 in 2028, torej po koncu tega mandata. Dve transportni letali Spartan, ki sta začeli delovati v tem obdobju, pa sta bili naročeni že v prejšnji vladi.

Največja praznina ostaja projekt bojnih oklepnih vozil 8×8. Slovenija je leta 2022 izstopila iz programa Boxer, nadomestne pogodbe pa do danes ni podpisala. To pomeni, da slovenska vojska še vedno nima srednje bataljonske bojne skupine v polni opremi – zaveze, ki jo je Slovenija dala NATO-u pred več kot desetletjem.

Vlada trdi, da je Slovenija lani prvič preseglа prag dveh odstotkov BDP za obrambo, ki ga zahteva zavezništvo. A neuradne informacije iz Bruslja kažejo drugače. Po poročanjih naj bi v Slovenijo prispela depeša slovenskega veleposlanika pri NATO z opozorilom, da cilj ni bil dosežen in da prihaja do »erozije bojne moči.« MORS obstoja dokumenta ni zanikal, a ga noče razkriti, ker nosi oznako tajno.

Del razlage za visoke številke tiči v t. i. projektih dvojne rabe – investicijah, ki naj bi hkrati koristile obrambi in civilnim potrebam. Med njimi so razširitev bolnišnice Petra Držaja za 87 milijonov evrov, nadgradnje letališča Cerklje in investicije v kibernetsko varnost. NATO takšne projekte dopušča, a le pod pogojem, da neposredno krepijo obrambne zmogljivosti. Kje je meja med legitimno dvojno rabo in statističnim napihovanjem, ostaja odprto vprašanje.

Kadrovski podatki prav tako kažejo mešano sliko. Slovenija ima danes 6.169 profesionalnih vojakov in 1.366 pogodbenih rezervistov. Lani je vojska zaposlila rekordnih 379 novih pripadnikov – a hkrati jo je zapustilo 217 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da gre bolj za stabilizacijo dolgoletno podhranjenega sistema kot za pravi preobrat.

Kako pripravljena je Slovenska vojska danes, javnost uradno ne ve. Poročilo o pripravljenosti, ki ga bo MORS 27. marca 2026 predal predsednici republike, bo ostalo tajno. Zadnje javno dostopno poročilo iz leta 2020 je pokazalo, da je bila večina enot ocenjenih kot le delno ali omejeno pripravljenih.