Ministrstvo za obrambo je danes predstavilo strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in implementacijo Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva povečanje obrambnih izdatkov z dveh odstotkov BDP letos na tri odstotke do leta 2030. Strategija, sprejeta 23. julija, naj bi stremela k povečanju samooskrbe in krepitvi domače obrambne industrije.
Obrambni izdatki, ki so lani znašali 904 milijone evrov, naj bi do leta 2030 presegli dve milijardi, kar pa povečuje skrbi glede nadzora nad porabo in korupcijskih tveganj.
Strategija predvideva ustanovitev obrambnega holdinga, ki bo podpiral raziskave, razvoj in vlaganja v domača podjetja, ter strateškega sveta za spremljanje njenega uresničevanja. Vlada poudarja, da bo krepitev slovenske obrambne industrije prispevala tudi k evropski varnostni in obrambni bazi, pri čemer bo ključno zagotavljanje financiranja in enakih konkurenčnih pogojev za mala in srednja podjetja. Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica se holding in obstoječi grozd obrambne industrije dopolnjujeta, saj bodo podjetja deležna podpore pri financiranju, zagonu proizvodnje in distribuciji na tujih trgih.
Obrambni minister je poudaril, da je cilj strategije proizvajati čim več opreme za obrambo, varnost in odpornost doma, s čimer bodo sredstva ostala v Sloveniji, kar bo spodbudilo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Kritiziral je prakso, kjer slovenska podjetja na mednarodnih razpisih dosegajo vrhunske rezultate, a njihovo znanje izkoriščajo tuji proizvajalci, Slovenija pa opremo drago kupuje nazaj.
Državni sekretar Boštjan Pavlin je izpostavil, da obrambna sredstva ne bodo namenjena le orožju, temveč tudi širšim področjem, kot je zagotavljanje prehranske varnosti. Poseben poudarek bo na razvoju sodobnih tehnologij, kot so droni in vesoljske komunikacijske tehnologije, ki so ključne za delovanje družbe in gospodarstva. Poudaril je, da bodo povečani izdatki omogočili posodobitev Slovenske vojske in izpolnitev Natovih zavez, hkrati pa krepili teritorialne strukture za zagotavljanje varnosti državljanov.
Načelnik generalštaba Robert Glavaš pa je pojasnil, da nabava nove opreme, kot so sistemi protizračne obrambe Iris in vozila 8×8, zahteva preoblikovanje Slovenske vojske, vključitev novih enot in prenovo izobraževalnih programov. Vaja Odpornost 24 je namreč pokazala potrebo po rezervnih silah, zato so oblikovali osem teritorialnih polkov z dolgoročnim ciljem vključitve 30.000 vojakov.
Priložnost za največjo krajo desetletja?
Poslanska skupina nepovezanih poslancev pod vodstvom Anžeta Logarja bo zaradi napovedane ustanovitve obrambnega holdinga pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH) zahtevala sklic izredne seje državnega zbora. Logar je holding označil za “vojaški SDH” in potencialni “bankomat za izbrance”, ki bi lahko omogočil “največjo krajo desetletja” z netransparentno porabo milijard davkoplačevalskega denarja.
Logar vladi očita, da želi z ustanovitvijo holdinga javne obrambne izdatke “privatizirati” in jih umakniti izpod javnega nadzora. Opozarja, da hitrost, s katero je SDH le pet dni po vladni potrditvi strategije razvoja obrambne industrije 23. julija 2025 podal soglasje za holding, kaže na namero po netransparentnem delovanju. Po njegovem mnenju bi tak sistem omogočal oblikovanje kartelov privilegirancev brez jasnih kriterijev za porabo sredstev.
Namesto holdinga Demokrati predlagajo preoblikovanje direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo v agencijo, ki bi nadzorovano vlagala v domačo obrambno industrijo. Zagovarjajo tudi okrepljen parlamentarni nadzor, bodisi prek novega “vojaškega Knovsa” bodisi prek odbora za obrambo. Logar je izpostavil Nemčijo in Švedsko kot zgled uspešnih sistemov, kjer tovrstne naloge opravljajo znotraj obrambnih ministrstev, kar zagotavlja večjo odgovornost in nadzor.
Logar je vlado pozval, naj “ustavi konje” in opusti netransparenten pristop, ter predlagal sklic nacionalnega razvojnega vrha za oblikovanje konsenza o investicijah v obrambo, ki presegajo mandat ene vlade. Poudaril je, da bi napačen sistem lahko povzročil finančno škodo, primerljivo z bančno luknjo, in da si Slovenija novih afer ne more privoščiti.
Da je ključen nadzor in transparentnost poslovanja, izpostavljajo tudi v NSi, ki pa k temu dodajajo, da je vzpostavitev domače obrambe v strateškem interesu Slovenije.
Zgodovina kaže na prihajajoče afere
Tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek predlaga ustanovitev posebne parlamentarne nadzorne komisije, evroposlanec Vladimir Prebilič pa opozarja na pomanjkanje jasnih pojasnil o namenu in gospodarskih učinkih holdinga.
Šetinc Pašekova opozarja, da bi holding, ki bo upravljal milijardne pogodbe, lahko postal žarišče korupcijskih škandalov, saj zgodovina kaže na afere pri večjih orožarskih poslih. Meni, da sedanji tričlanski nadzorni svet SDH ni usposobljen za učinkovit nadzor, zato je potreben poglobljen parlamentarni in civilni nadzor.
Prebilič pa poudarja, da javnost nima vpogleda v mehanizme delovanja holdinga in njegove gospodarske koristi, ter opozarja na neuspešne primere, kot so TEŠ 6 in Javni holding Ljubljana, ki so privedli do nepregledne porabe in korupcijskih tveganj.
Oglasil se je tudi obramboslovec dr. Klemen Grošelj, ki je zapisal, da minister razen napadanja “komentatorjev” ni odgovoril niti na na eno dilemo vezano na holding. “Ni povedal koliko je vredna nova pogodba za dva sistema Iris-T SLM. Pa tudi za besedi 8×8 in Patria tudi ni bilo časa.”
Da sta pri upravljanju državnih obrambnih naložb ključnega pomena nadzor in transparentnost, poudarja tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot so poudarili v njenem uradu, predsednica republike ni podrobneje seznanjena s projektom ustanovitve obrambnega holdinga. Strategija in načrtovanje politike razvoja obrambne industrije sta namreč v pristojnosti vlade.
Kljub temu pa predsednica republike poudarja, da je treba pri “upravljanju razvoja obrambne industrije ter porabe obrambnih izdatkov nujno upoštevati načela korporativnega upravljanja in učinkovitega ter preglednega poslovanja in nadzora, kot so nepristranskost, transparentnost, ekonomičnost, odgovornost, integriteta, poročanje, sistem kontrol in nadzora ter predvidljivost”, so navedli v njenem uradu.
Minister očitke zavrača
Obrambni minister je danes zavrnil navedbe, da bodo prek novoustanovljenega obrambnega holdinga potekale nabave ministrstva za obrambo. Poudaril je, da nabave ostajajo v pristojnosti ministrstva. Prav tako je označil za neresnične trditve, da se bodo prek holdinga obračale milijarde javnega denarja, in dodal, da bo holding posloval z lastnimi sredstvi, če bo uspešen.
Zavrnil je tudi očitke o pomanjkljivem nadzoru nad holdingom, saj da so postopki korporativnega upravljanja v Sloveniji že desetletja “solidno” urejeni, a jih je mogoče še izboljšati. Hitra potrditev ustanovitve holdinga je po ministrovih besedah odgovor na zamude preteklih let, ko te poteze niso bile izvedene.
Prav tako je zavrnil špekulacije o povezavi Damirja Črnčeca s holdingom, čeprav je poudaril, da le malo ljudi sistem in ustroj obrambe pozna tako dobro kot nekdanji državni sekretar. Tudi trditve, da je Črnčec “idejni oče” projekta, je minister zavrnil. Kadrovsko zasedbo holdinga bodo določili drugi, ne ministrstvo, je še dodal.
Prihaja biznis desetletja, in plenilci že krožijo, bi lahko v enem stavku povzeli napovedano ustanovitev državnega obrambnega holdinga. Za kako pomemben projekt Golobovih gre, priča opažanje, da so novinarsko konferenco v živo prenašali glavni provladni mediji: tako Tepinin 24ur.com kot celo portal Necenzurirano. Tokrat gre res zares in ljudi je treba prepričati, da so davkoplačevalske milijarde v rokah vladnih zaupnikov na SDH in MORS-u varne.
Pa so res?
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki