V začetku julija je močno odmevala kriminalna akcija treh Romov, ki so na njivi na obrobju Ljubljane brutalno pretepli 72-letnega kmeta Antona Čemažarja. Zdaj je za kmetovalca in njegovo družino prišlo prvo razočaranje: okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo za preiskavo četrtega vpletenega, ki je pretepače pripeljal do Čemažarjeve njive in jih po nasilnem dejanju od tam tudi odpeljal, in to z vozilom brez registracijskih tablic.
Preiskovalna sodnica in zunajobravnavni senat namreč menita, da voznik ni vedel, kaj se v resnici dogaja, temveč je storilce zgolj peljal na ribolov, zato za njegovo sostorilstvo ne obstaja niti utemeljen sum.
Zgodba, ki jo je prvi razkril Luka Svetina za Planet TV in Domovino, dobiva nadaljevanje. Okrožno tožilstvo v Ljubljani je za B. B., voznika pretepačev, ki so Čemažarju povzročili hudo telesno poškodbo, zahtevala uvedbo sodne preiskave, ker je po oceni tožilstva podan utemeljen sum kaznivega dejanja sostorilstva. Torej da je s svojim dejanjem (s tem, da je nasilneže pripeljal do kmeta Čemažarja in nato z njimi pobegnil), odločilno prispeval k izvršitvi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe.
A preiskovalna sodnica se s tem ni strinjala, češ da “odločilen prispevek” B. B. h kaznivemu dejanju ni bil dovolj konkretiziran, in zato ni utemeljeno sumiti, da je imenovani izvršil očitano kaznivo dejanje. Po mnenju sodnice zbrani dokazi ne potrjujejo utemeljenosti suma, da je odločilno prispeval k povzročitvi hude telesne poškodbe oškodovancu Antonu Čemažarju. Zato je zahtevala odločitev zunajobravnavnega senata, ki pa se je z oceno preiskovalne sodnice strinjal.
Ni se zavedal, da izvajajo kaznivo dejanje in se ni čutil del njega
V obrazložitvi zavrnitvenega sklepa za preiskavo je predsednica senata izpostavila, da je sostorilstvo podano, če dvoje ali več oseb stori kaznivo dejanje tako, da bodisi sodeluje pri izvršitvi, bodisi da s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispeva k njegovi izvršitvi. Za sostorilca pa se šteje le oseba, ki se je zavedala, da skupaj z drugimi sodeluje pri storitvi kaznivega dejanja in je štela to kaznivo dejanje za svoje. Subjektivni element sostorilstva zahteva, da storilčev naklep obsega celotno kaznivo dejanje, da se njegova zavest in volja nanašata tako na njegov prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja kot tudi na prispevke ostalih sostorilcev.
Ampak osumljenemu se očita le, da je vozil avto, v katerem so bile osebe, ki so preteple oškodovanca in mu povzročile hudo telesno poškodbo ter je nato s kraja dogodka odpeljal vozilo, v katerega so nazaj pritekli. Iz avta v času storitve kaznivega dejanja ni izstopil. Po mnenju sodnice in senata nobena druga okoliščina ne kaže, da je šlo za skupno delovanje osumljenca B. B. s sopotniki. Po njihovem mnenju zgolj to da jih je vozil, ne zadošča za očitek o utemeljenem sumu sostorilstva. Iz zahteve za preiskavo in dokazov pa ne izhaja, da bi med B. B. in ostalimi tremi obstajal vnaprejšen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja, niti da bi tistega dne prišli do njive, kjer se je nahajal oškodovanec, z namenom, da se z njim srečajo in ga pretepejo.
Po trditvah enega izmed drugih storilcev so se namreč zolj peljali z ribolova domov v Roje, sam pa je avto kupil prav z namenom, da bi se z njim vozil lovit ribe.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki