Slovensko obrambno ministrstvo in odhajajoča vlada Roberta Goloba sta se še pred kratkim hvalila z zgodovinskim dosežkom: da je Slovenija v letu 2025 za obrambo namenila 2,04 odstotka BDP in s tem končno izpolnila dolgoletno zavezo zavezništvu. Vendar pa podatki iz mednarodnih institucij kažejo povsem drugačno sliko, razkorak med vladnimi obljubami in realnostjo pa postaja vse večji.
Dopisnik Dela Peter Žerjavič je opozoril na najnovejše ocene Evropske komisije oziroma Eurostata, ki so do finančnega manevriranja slovenske vlade še bolj neizprosne kot zveza Nato. Po uradnih podatkih iz Bruslja so skupni izdatki splošne države za obrambo v Sloveniji lani (v letu 2025) znašali le 1,3 odstotka BDP.
EK (Eurostat) je v svojih ocenah obrambnih izdatkov Golobove vlade še bolj konservativna kot Nato. Lani naj bi znašali le 1,3 % BDP. Nato je ugotavljal 1,6 %, vlada pa je na podlagi svojega kreativnega računovodstva govorila o 2,04 % BDP. Bruselj je sicer danes priporočil… pic.twitter.com/yEoPVpN2D9
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) June 3, 2026
Čeprav Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi za leto 2026 predvideva dvig na 1,6 odstotka BDP, hkrati Sloveniji že uradno priporoča večja obrambna vlaganja in temu primerno prilagoditev proračuna.
Ta bruseljska streznitev prihaja le nekaj dni po tem, ko je v javnost prišlo ostro pismo generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja, naslovljeno na premierja Goloba. Rutte je v njem Slovenijo neposredno obtožil, da so njeni izračuni “prenapihnjeni” za približno 300 milijonov evrov.
Še uradni dopis zavezništva @NATO, da so vlado pod vodstvom psevdoliberalcev dobili na laži. V varnostno najbolj občutljivih časih od konca hladne vojne kot država svobodno brijemo norce iz najtesnejših zaveznikov. Neresno in nevredno zastopstva. pic.twitter.com/sMYdElexPU
— Gregor Perič (@GregorPeric) May 28, 2026
Po oceni Nata je Slovenija prag dveh odstotkov dosegla zgolj tako, da je med osnovne obrambne izdatke “kreativno” vštela projekte, ki tam nimajo mesta – kot so mešane civilno-vojaške investicije, infrastruktura dvojne rabe in širši varnostni programi. Po Natovi metodologiji naj bi realna številka znašala okoli 1,6 odstotka BDP.
Če so Natovi analitiki ugotovili, da nam do izpolnitve zavez manjka 300 milijonov evrov, pa Eurostatovi podatki kažejo, da je luknja v resnici še bistveno globlja. Kaže, da slovensko računovodstvo ni prepričalo nikogar – ne v Bruslju in ne na sedežu Nata.
Komentirajo lahko naročniki