Evropska unija sprejema nova migracijska pravila z zaostrovanjem mejnih kontrol, pospeševanjem obravnave prošenj in deportacij, podaljševanjem časov pridržanja in uporabo ukrepov za odvračanje prihodov migrantov.
Od 12. junija bo tako po besedah komisarja za migracije unija prevzela skupni nadzor nad tem, kdo v unijo vstopi, kdo v njej ostane in kdo mora oditi. Število nezakonitih prehodov meja sicer že močno pada (ne tudi v Sloveniji), kritiki pa svarijo pred rušenjem azilnih standardov.
Kaj vsebuje nov migracijski pakt?
Nov dogovor, ki je bil sprejet l. 2024 in je nastajal leta, vključuje poostren nadzor na zunanjih mejah EU, vključno z zbiranjem biometričnih podatkov migrantov, deportacijo migrantov v tretje države, medsebojno priznavanje odredb o deportaciji po vsej EU in posebne ukrepe za pospešitev odstranitve migrantov, za katere se šteje, da predstavljajo varnostno tveganje. Tako naj bi bilo po novem za preprečevanje bega pridržanje bolj razširjeno kot doslej. Posameznike, za katere obstaja grožnja bega ob zavrnjeni prošnji za azil bi lahko država pridržala do 2,5 leta oz. njihovo gibanje nadzirala.
Pakt je namenjen tudi enakomernejši porazdelitvi migracijskih pritiskov z državami na zunanjih mejah EU v primeru migracijske krize. Tako bodo morale po novem vse države članice bodisi sprejeti določeno kvoto prosilcev za azil bodisi zagotoviti operativno in finančno podporo.
V solidarnostnem mehanizmu EU na področju migracij, ki predvideva prevzemanje migrantov od bolj obremenjenih držav članic EU, za obdobje od 12. junija do 31. decembra letos predvideva 21.000 premestitev migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov.
Slovenija letos ne bo prevzela migrantov iz bolj obremenjenih držav članic Evropske unije, temveč bo v solidarnostni mehanizem EU na področju migracij raje prispevala 1,8 milijona evrov.
Obrat Evrope od množičnih migracij do strogih ukrepov proti nezakonitim vstopom v EU
Migracijski pakt na ravni EU sledi letom nezadovoljstva ljudi ob množičnih nezakonitih prehodih evropskih meja s strani neznanih prebežnikov in ob podpori množice tihotapcev. Tako se je tudi politično težišče EU pomaknilo na desno.
Države, ki so nekoč veljale za zatoščišče za preganjane in iskalce boljšega življenja, se soočajo z vse večjim odporom javnosti do priseljevanja. Vse to spodbujajo naraščajoči varnostni incidenti, vse več izzivov evropskih držav pri financiranju socialnih politik in izzivi pri vrašanju migrantov, ki jim atil ni bil odobren. Trenutno namreč po zavrnitvi prošnje za azil EU zapusti le 28 odstotkov zavrnjenih prosilcev, vsi drugi ostanejo v EU.
Hkrati evropski uradniki pravijo, da je nova politika tudi odziv na veliko število prosilcev za azil iz tako imenovanih “varnih držav” v Južni Aziji in Severni Afriki, pa tudi na utrujenost volivcev po valovih migracij. Migracijske tokove so pred tem omejila tudi že strožja nacionalna pravila.
Skupna pravila, nadzor in odgovornost
»Evropa danes spreminja svoj pristop: ne zanaša se več na ideološko utemeljeno upravljanje izrednih razmer, temveč na skupna pravila, nadzor meja in skupno odgovornost,« je dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi.
Pakt je tudi odgovor na trenja med najbolj obremenjenimi za migrante vstopnimi državami (kot sta Italija in Grčija) ter manj obremenjenim državam v notranjosti Evrope. Hkrati odgovarja na ključne zahteve množice držav po hitrejših postopkih, vseevropski koordinaciji na tem področju in vračanju tistih, ki do mednarodne zaščite niso upravičeni.
Uveljavljanje centrov za deportacijo izven EU
Ideja centrov za deportacijo v tretjih državah se vse bolj uveljavlja tudi v praksi. Italija je prvi tak center leta 2024 vzpostavila v Albaniji. Avstrija je maja z Uzbekistanom podpisala “sporazum o migracijah in mobilnosti” za lažje deportacije v Afganistan, glavno državo izvora prosilcev za azil v Evropi. Nizozemska vlada je pred kratkim opustila načrt za deportacijo zavrnjenih prosilcev za azil v Ugando, se pa sedaj povezuje z Avstrijo, Dansko, Grčijo in Nemčijo pri prizadevanjih za vzpostavitev takšnih centrov v tretjih državah.
Med možnimi lokacijami takšnih centrov se omenjajo tako Evropi bližnje države kot sta Tunizija, Egipt, kot tudi bolj oddaljene, na primer Ruanda. Centri naj bi bili namenjeni tudi tistim, ki jih države ne morejo vrniti v njihove matične domovine.
V praksi že sedaj mnogo manj nezakonitih migracij
Število nezakonitih prehodov se je v prvih treh mesecih leta 2026 zmanjšalo za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je nadaljevalo trend zmanjšanja števila nezakonitih prehodov evropskih meja za četrtino že v letu 2025. Močno je upadlo predvsem število nezakoniti prehodov meja po balkanski poti, ključna migrantska ppot ostaja Sredozemlje, zlasti z odhodi iz Libije.
Evropski komisar za migracije in glavni strateg pakta Magnus Brunner pravi, da gre za največjo reform sistema upravljanja meja in migracij, ki pomeni prevzem nadzora nad tem, kdo lahko v EU vstopi, kdo lahko ostane in kdo mora oditi. Njen ključni cilj je zmanjšati število nezakonitih prihodov v EU ter ohranitev njihovega števila na nizki ravni.
Do konca letošnjega aprila je slovenska policija obravnavala 8.767 nedovoljenih vstopov v državo. V istem obdobju lanskega leta jih je bilo obravnavanih 5.780. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Bangladeša in Sudana.
Kritike: “Trdnjava Evropa” omejuje dostop do azila
Kritiki že l. 2024 sprejetega pakta pravijo, da vse bolj restriktivne politike nasprotujejo trditvam EU, da spoštuje standarde človekovih pravic. Skupine za človekove pravice trdijo, da Evropa postaja trdnjava, ki z uvajanjem vse bolj restriktivnih ukrepov omejiti dostop do azila, zavrniti več prosilcev hitreje in več ljudi pridržati za daljša obdobja, pri čemer bodo po njihovi oceni najbolj na slabšem najranljivejše skupine kot so otroci in ženske.
Evropski center za begnce in izgnance denimo opozarja, da nov pakt predvideva sistematično in dolgotrajno uporabo pridržanja tudi za družine z otroki kljub dokazom, da to ne poveča števila vrnitev, niti ne prinaša trajnejših rezultatov na podorčju migracij.
Brunner pa ob tem vztraja, da gre predvsem “za razbijanje poslovnega modela brutalnih tihotapcev migrantov in zagotavljanje, da tisti, ki zaščito resnično potrebujejo, to tudi prejmejo“.
Komentirajo lahko naročniki