Zakaj javni potniški promet v Sloveniji ne deluje

Pogosto poslušamo, da smo Slovenci »obsedeni« z avtomobilom in da skorajda ne uporabljamo javnega potniškega prometa. Statistika, da se v letu 2024 kar 62 % državljanov niti enkrat ni peljalo z javnim potniškim prometom (JPP), dnevno ga uporablja le 6 %, morda tej trditvi na prvi pogled celo pritrjuje. A vprašajmo se, zakaj je tako.

Prvi razlog je neprilagojenost JPP potencialnim uporabnikom in zahtevam časa: že ljudje, ki živijo v primestnih občinah, ne morejo nujno računati na delujoč javni potniški promet in prihod na cilj v razumnem času. Svoje tu doda tudi neustrezna organizacija mreže prog in cena vozovnice. Posledica: ljudje raje uporabijo avtomobil; tisti brez vozniškega izpita so primorani uporabljati druge alternative.

Konceptualna zastarelost: JPP mora obstajati zaradi uporabnikov, ne zaradi ponudnikov prevozov in uslužbencev različnih državnih institucij. Slovenija po osamosvojitvi sprva praktično ni resneje vlagala v posodobitev in izboljšanje prog, javno prometno infrastrukturo ter razvoj novih modelov JPP. Prednost je imelo dokončanje avtocestnega križa. Sedaj bi to čez noč spremenili. Sedanja vlada je tako v škripcih: nedelujoča prometna infrastruktura ji znižuje priljubljenost, njihovi »podporniki« jih opozarjajo na odtegnitev glasov, če bo vlada podpirala razvoj cest.

A ljudje pač vedo, da se lahko zanesejo nase in na svoj avto, ker tako hitreje pridejo od točke A do točke B, v vsakem delu dneva. Celo nove stanovanjske soseske imajo povprečno 2 parkirni mesti na stanovanje in postajališče JPP v bližini.

Prometni strokovnjak Gregor Ficko v svojem nedavnem zapisu na straneh poslovnega časopisa navaja, da so s kolegi že 2010 na kongresu v Portorožu opozorili, da tudi v državah z modernim železniškim omrežjem cestni promet vseeno narašča in da železnice preprosto ne morejo prepeljati vsega in vseh. Ljudje imajo svobodno izbiro, katero prometno sredstvo uporabijo za pot. Dodaja tudi, da je Slovenija v zadnjem desetletju v modernizacijo železniške mreže vložila okoli tri milijarde oziroma polovico vrednosti AC križa, ampak večjega učinka teh vlaganj ni opaziti. Opažamo le zastoje pred gradbišči na AC, zamik izgradnje tretje razvojne osi in podražitve projektov.

Brez vizije in strategije

In če zanemarimo finančni vidik, je druga težava odsotnost resne dolgoročne strategije in koordiniranega dela različnih ministrstev ter državnih institucij. Vsaka vlada/minister med podrejenimi nastavi svoje kadre, ki nato začno (velikokrat po povsem nerealnih predstavah) urejati zadeve od začetka. Prometna in gradbena stroka sta praviloma prezrti, sploh če se mnenja strokovnjakov ne skladajo z idejami ministrov ali »iniciativ« v ozadju odločanja. Posledica je, da JPP nima ustreznih dolgoročnih finančnih resursov in strategije za modernizacijo, načrtovanje je prepuščeno laikom, dela se veliko analiz in nato konec mandata vse obstane na mestu.

Ključni resorji, pristojni za gospodarstvo, okolje in prostor ter infrastrukturo, neodgovorno in nesmiselno trošijo proračunski denar, brez otipljivih rezultatov. Nujno modernizacijo in prilagoditve potrebam uporabnikov zavirajo bodisi uradniki sami kot tudi sodišča zaradi neustreznih postopkovnih odločitev.

Modernizacija JPP ni zgolj novo prevozno sredstvo in obnovljeno postajališče, je tudi umeščanje prometnic v prostor, gradnja novih naselij in poslovnih con, upoštevanje domačih in tujih strokovnjakov z izkušnjami ter izvajalcev z ustreznimi referencami.  Naraščanje cestnega in železniškega prometa je za državo na križišču dveh evropskih prometnih koridorjev izredno pomembno. Velik del tovora bo tudi po modernizaciji železnic še vedno šel po cestah, prav tako poletni »kontingenti« turistov na poti na dopust.

Državljanom tako ostaja zgolj upanje, da se bodo po volitvah začele zadeve spreminjati na bolje in da bo naslednja vlada zagrizla v kislo jabolko organizacije sodobnega JPP po meri uporabnika. Nastavki prejšnje vlade namreč niso bili slabi. A dokler bo vožnja z avtom brez resne alternative, bodo potniške linije pogosteje ukinjali kot odpirali. »Trajnostne rešitve«, kot smo jim priča trenutno, žal vodijo uporabnike stran od uporabe JPP.