Pogačar in Garnbretova spet na vrhu sveta: kje so razlogi, da imamo Slovenci toliko vrhunskih športnikov?

Lani, ko je minilo 100 let od 1. zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju v Parizu, je
na poletne olimpijske igre, ki so bile prav tako v Parizu, odpotovalo največ slovenskih športnikov do tedaj. Nedavno sta nas z zmagami na svetovnih prvenstvih razveselila kolesar Tadej Pogačar in plezalka Janja Garnbret, slednja celo z dvema.

Slovenskih športnikov z vrhunskimi dosežki je preveč, da bi jih v tem članku našteli, lahko pa boste prebrali o razlogih, zakaj jih je tako veliko; športnikov in vrhunskih dosežkov.

Na olimpijske igre v Tokio je leta 2020 odpotovalo 54 slovenskih športnikov, na naslednjo olimpijado v Parizu pa 90. Slovenski olimpijci so od leta 1912 – ko je bil Rudolf Cvetko del ekipe, ki je osvojila srebrno medaljo v sabljanju – osvojili 22 zlatih, 30 srebrnih in 47 bronastih olimpijskih kolajn na poletnih in zimskih olimpijadah.

Na spletni strani statista.com so Slovenijo po številu zlatih medalj na poletnih olimpijskih igrah na milijon prebivalcev uvrstili na 21. mesto s 4,72 zlate medalje na prebivalca, kar pomeni, da so šteli samo 10 od 16 osvojenih medalj – od osamosvojitve dalje. Če bi upoštevali še slovenske medalje pred osamosvojitvijo, bi se s 7,5 medalje uvrstili na 15. mesto: za Kubo in pred Estonijo. Da uspeh Slovencev še dodatno osvetlimo: od 206 nacionalnih olimpijskih komitejev, jih je 64 še vedno brez osvojene olimpijske medalje.

Slovenci smo športen narod

Po podatkih Slovenske turistične organizacije je v Sloveniji več kot 57.000 registriranih športnikov, ki sodelujejo na uradnih tekmovanjih, od tega preko 8.000 kategoriziranih športnikov. 61 % Slovencev se rekreira najmanj 150 minut tedensko, 40 % celo več kot 5 ur tedensko, kar nas uvršča med sedem najbolj aktivnih evropskih držav. Vprašanje je, ali imamo toliko vrhunskih športnikov, ker smo športen narod, ali pa smo tako športen narod, ker nas navdihujejo naši vrhunski športniki.

“V Sloveniji nimamo toliko vrhunskih športnikov zato, ker imamo najbolj vrhunske trenerje na svetu. Imamo sicer odlične trenerje, toda ti imajo srečo, da imajo s čim delati. Celotna populacija je na tako visoki ravni, da mimogrede najdeš otroka, ki izstopa,” je v intervjuju za Dnevnik povedal profesor športne vzgoje in antropolog, vodja programa SLOfit, dr. Gregor Starc.

Izpostavil je primer OŠ Žiri, ki je gibalno gledano vrhunska. Starc pravi, da na to vplivata mentaliteta ljudi ter predanost okolja gibanju in športu. V Žireh so vsi – učitelji, starši, podjetja – predani športu. Žiri so tudi edina šola v Sloveniji, kjer gibalne sposobnosti otrok med epidemijo niso upadle, saj so trdo delali tudi na daljavo.

Dan slovenskega športa

Slovenija od 23. septembra 2020 na ta dan vsako leto obeležuje državni praznik, dan slovenskega športa. Datum je izbran, ker je 23. septembra 2000 ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna. Slovenija je leta 2020 postala osma država na svetu z državnim praznikom, ki je posvečen športu.

Majhnost Slovenije: prednost in hkrati slabost

Najbolj podcenjen dejavnik: športna vzgoja v šoli

Slovenski vrhunski športnik se naredi do 12. leta starosti, to nalogo pa so odlično opravili predvsem športni pedagogi v šoli, pa tudi zunaj nje.

Možne izboljšave: več javnih sredstev in davčne ugodnosti

“Za vrhunske uspehe v kolesarstvu moraš biti v mladosti vrhunsko travmatiziran”