Judje v Sloveniji na udaru: “neznanec je za menoj kričal: ‘Auschwitz’, ‘Juden raus’ in ‘vse vas bomo pobili’.”

Čestitka izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja novoizvoljenemu predsedniku vlade Janezu Janši je minuli konec tedna v slovenskem političnem prostoru sprožila burno izmenjavo mnenj med Janšo in odhodnim premierjem Robertom Golobom.

Ta je namreč uradni vladni X profil uporabil za napad na novega predsednika vlade, v objavi pa je izraelskega premierja označil za “skrajnega politika, vojnega zločinca, glavnega krivca za genocid v Gazi, zatiratelja človekovih pravic in zanj našel še nekaj podobnih fraz.  

Da je v Sloveniji prišlo do “porasta radikalne protiizraelske retorike, ki je prepogosto prestopila mejo v odprti antisemitizem,” pa je za Jerusalem post ocenil direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani Robert Waltl ter dodal, da deli politične in kulturne levice v mnogih primerih niso razlikovali med legitimno kritiko izraelske politike in sovražnostjo, usmerjeno proti lokalnim Judom.

Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani in eden od vidnejših glasov judovske skupnosti v Sloveniji, je v intervjuju za izraelski Jerusalem Post dejal, da vsako novo vlado pozdravlja “z zadržanim upanjem in demokratičnim spoštovanjem”.

Robert Waltl za Jerusalem Post o antisemitizmu in »previdnem upanju« pod Janšo
Direktor judovskega kulturnega centra in Mini teatra je za izraelski medij spregovoril o upanju, s katerim judovsko skupnost navdaja Janševa vlada.

Pod Janševim predhodnikom Robertom Golobom je bila… pic.twitter.com/cB3TcBtY5y

— Martin Zver (@zver_martin) May 25, 2026

Pod Golobovim vodstvom, je pojasnil, skupnost od države praktično ni prejela nobene sistematične podpore – kljub temu, da je vlada decembra 2023 sprejela Strategijo za boj proti antisemitizmu do leta 2033 in ustanovila medresorsko delovno skupino.

“Žal te pobude niso privedle do nobenih konkretnih finančnih učinkov ali smiselne podpore za judovsko skupnostno in kulturno življenje,” je povedal Waltl. Judovski kulturni center v Ljubljani, ki je edina tovrstna ustanova v državi, deluje v zakupljenih prostorih in preživlja predvsem zahvaljujoč podpori Mini teatra – ki pa se sam bori s finančnimi težavami, deloma prav zato, ker že leta nosi breme te podpore.

Vandalizem, nadlegovanje, strah

Ozadje tega intervjuja ni nepomembno. V noči na 16. november 2023 so bila vhodna vrata Judovskega kulturnega centra v Ljubljani oskrunjena z grafitom, ki je izenačeval Davidovo zvezdo s svastiko. Center je od takrat pod policijsko zaščito.

Vladno poročilo o izvajanju strategije iz začetka leta 2026 navaja, da je policija v letu 2025 obravnavala primer antisemitskih grafitov na pročelju Sinagoge v Mariboru (Centra judovske kulturne dediščine). Tožilstva so v istem obdobju obravnavala 4 primere s t. i. antisemitsko problematiko (večinoma povezano z javnim spodbujanjem nestrpnosti).

Waltl je za Jerusalem Post opisal tudi osebne izkušnje. “Včeraj so za mano na ulici kričali, da sem ‘morilec palestinskih otrok’. Danes je mimo Judovskega kulturnega centra dvakrat pripeljal neznanec in kričal ‘Auschwitz’, ‘Juden raus’ in ‘vse vas bomo pobili’,” je povedal. “To niso več abstraktni strahovi. To postaja del vsakdanje resničnosti Judov po vsej Evropi.”

Kje leži odgovornost?

Del judovske skupnosti – in del opozicije – je v preteklih letih vlado Roberta Goloba obtoževal, da je s svojo ostro kritiko Izraela in z enostransko retoriko posredno prispeval k vzdušju, v katerem antisemitizem lažje najde prostor.

Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, je bil po lanskem incidentu v Mariboru neposreden: “Je v veliki meri kriva slovenska vlada, zunanje ministrstvo in kompletno levi ideološki pol v Sloveniji, ker z nenehnim pristranskim poročanjem o tem konfliktu spodbuja antisemitizem.”

Golobova vlada je sicer vse takšne incidente javno obsodila in poudarjala razliko med kritiko izraelske politike in sovražnostjo do Judov. A Waltl je v intervjuju jasno povedal: besede in dejanja se niso ujemali. Skupnost je ostala sama.

Novi premier, nova priložnost?

Waltl je bil v oceni prihodnosti previden, a ne brez upanja. “Skupnost iskreno upa, da bo nova vlada razumela, da judovska skupnost v Sloveniji ni tuji politični akter, temveč avtohtona zgodovinska skupnost z več kot 700 leti neprekinjenega obstoja na tem ozemlju – obstoja, ki je bil med holokavstom skoraj popolnoma uničen.”

Skupnost si za jesen tega leta obeta otvoritev prve stalne razstave o judovskem življenju na slovenskem ozemlju, od rimskega cesarstva do danes – projekt, ki nastaja s podporo Rothschildove fundacije. “Morda bo otvoritev razstave septembra tudi opomnik, da je judovska zgodovina globoko prepletena z zgodovino Slovenije same,” je dejal Waltl.

Njegova prošnja novi vladi je preprosta: “Ne prosimo za privilegije. Prosimo za prepoznanje, varnost, dialog in enako obravnavo.”

Na sramotni strani zgodovine?

Vse to se dogaja v ozračju, ki ga je minuli konec tedna zaznamoval “glasen” politični prepir. Ko je Benjamin Netanjahu na omrežju X čestital Janezu Janši in napovedal gradnjo novih prijateljskih odnosov med državama, je Golob na vladnem profilu odgovoril, da Janša s tem “Slovenijo postavlja na sramotno stran zgodovine” ter dodal kup žaljivih vrednostnih sodb za izraelskega premierja.

Janša mu je vrnil, da zlorablja vladne komunikacijske kanale in mu očital, da Golobova vlada ni pristopila k tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču.

Umirite se. In prenehajte zlorabljati profil @vladaRS. Objavil sem tudi sam čestitke (ljudje so dostojni in čestitajo za razliko od vas) in jih bom tudi v prihodnje tako kot prihajajo, od vseh predsednikov vlad, s katerimi ima RS diplomatske odnose.

In v prihodnje se bomo… https://t.co/u7sVPV7ikm

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 24, 2026

“Ko te vojni zločinec označuje za prijatelja, se moramo Slovenci res zamisliti,” je vztrajal Golob.

Za judovsko skupnost je ta prepir grenak na drugačen način: ko se politiki spopadajo za to, kdo je na “pravi strani zgodovine”, so prav oni tisti, ki svojo zgodovino gradijo v zakupljenih prostorih, z dolgovi in pod policijsko zaščito.