Dirka s časom za referendum o plačljivih parkiriščih, ki bi lahko zamajal Jankovića

Civilna iniciativa za Ljubljano ima še dva dni časa, da zbere potrebnih 11.500 podpisov za razpis referenduma glede mestnega odloka, ki uvaja plačljiva parkirišča v vseh mestnih soseskah.

Kaos iz Štepanjskega naselja bi se tako kaj lahko ponovil tudi drugod po Ljubljani. Mnogi namreč opozarjajo, da je Štepanjsko naselje le testni poligon za »parkirni teror«, kot mu pravijo prebivalci, za celotno Ljubljano.

»Najprej rešitve, potem omejitve,« opozarjajo v civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ), kjer so se lotili zbiranja podpisov za mestni referendum o odloku, ki spreminja parkirno ureditev v mestu.

Z odlokom se v vseh soseskah mestne občine uvaja plačljivo parkiranje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar pomeni, da lahko že v kratkem tudi predeli Ljubljane, ki do sedaj niso imeli parkomatov, le te pričakujejo.

Nov režim predvideva eno dovolilnico na stanovanje, dodatne pa le v soseskah, kjer število parkirnih mest to omogoča. A marsikje po Ljubljani še za prvo dovolilnico ni dovolj parkirnih mest.

Za razpis referenduma morajo zbrati 11.500 podpisov. Podpis lahko oddajo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v mestni občini Ljubljana, tuji državljani s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana in državljani EU s prijavljenim začasnim prebivališčem v MOL.

Zbiranje podpisov se je začelo 24. aprila, a je bil zaradi prvomajskih počitnic začetek zbiranja podpisov v precej nehvaležnem obdobju. Rok za zbiranje podpisov se izteče v četrtek 28. maja, števec na strani Parkirišča so naša pa kaže, da jim manjka še malo manj kot 2.000 podpisov, da dosežejo razpis referenduma.

Občina prodala parkirišča blokov, zdaj bi služila z dovolilnicami

Primer takšnega naselja je Štepanjsko naselje, kjer se je saga »parkirnega terorja« sploh začela. Celotno naselje ima trenutno povprečno 0,72 parkirnega mesta na stanovanje, ocenjujejo v iniciativi, kar pomeni, da niti prve dovolilnice ne more dobiti vsako stanovanje.

A ni bilo vedno tako. Ob zasnovi je Štepanjsko naselje imelo 1,15 parkirnega mesta na stanovanje. A v času Jugoslavije so bila parkirišča »javno dobro« v naselju, po osamosvojitvi pa se je dobršen del parkirišč lastniško prenesel na mestno občino Ljubljana.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine je blokom sicer omogočal, da zahtevajo lastništvo nad pripadajočimi parkirišči, a so bili različni bloki pri tem različni aktivni in tudi različno uspešni. Del zemljišč je občina namreč prodala, na njih pa zdaj stojijo trgovine in drugi objekti, zaradi česar je parkirišč danes manj kot jih je bilo v času osamosvojitve.

Kazen za tiste, ki so parkirišča uredili ali jih še urejajo

Več parkirišč prav v Štepanjskem naselju je trenutno še vedno v postopku pridobivanja lastništva, Mestna občina Ljubljana pa z novim odlokom kaznuje oz. demotivira etažne lastnike, da s postopki nadaljujejo.

Z odlokom namreč prebivalci, ki imajo v etažni lastnini kakršen koli delež parkirišča namreč avtomatsko izgubijo pravico do pridobitve prve dovolilnice. In to tudi, če imajo v lastni manj kot eno parkirno mesto. Marsikateri blok  je namreč uspel ohraniti bistveno manj parkirnih mest, kot je v njem stanovanj, kar pomeni, da je posamezno stanovanje lahko lastnik tudi 0,5 parkirnega mesta, ali celo 0,2 parkirnega mesta.

Skrajni primer je Nusdorferjeva ulica v Štepanjskem naselju , kjer si 402 stanovanjski enoti delita 69 parkirišč oz. 0,17 parkirišča na stanovanje. Vsi ti prebivalci tako niso upravičeni do prve dovolilnice, že tako pa je parkirnih mest v naselju premalo, zato drugih verjetno niti ne bodo delili.

Občina na ta način efektivno odbija etažne lastnike blokov, ki so še v postopkih, da bi le te sploh izpeljali do konca, saj bodo posledično še na slabšem, kot so sedaj in jih sili, da parkirišča, ki bi sicer pripadala njihovim blokom v upravljanje prepusti mestni občini, s tem pa tudi pobiranje parkirnin in zaračunavanje parkirnih dovolilnic. Le te so namreč za prebivalce Štepanjskega naselja brezplačne le še do junija.

Pobiranje parkirnin namesto iskanje rešitev

Stanovalci medtem opozarjajo, da občina z njimi praktično ne govori in ne prisluhne idejam za alternativne rešitve. Ne le v Štepanjskem naselju, kjer kot alternativno vidijo v dogovoru s trgovinami za nočno uporabo njihovih parkirnih površin, ki so čez dan sicer rezervirane za kupce, tudi drugod opozarjajo, da mestna oblast z njimi slabo komunicira in ne prisluhne stanovalcem, bojijo pa se, da bo zgodba iz Štepanjskega naselja model tudi za druga naselja, kasneje pa zgled tudi za druga slovenska mesta, ki imajo težave s parkiranjem.

Ob tem opozarjajo, da občina nima niti analiz prometnih poti in temu primernih prilagoditev javnega prometa, ureditve kolesarskih stez in drugih alternativ, ki bi prebivalcem mesta omogočale zmanjšanje odvisnosti od uporabe avtomobila.

Civilna iniciativa za Ljubljano ob tem tudi opozarja, da je njihov fokus usmerjen v reševanje težav s parkirišči in ne politično v zamenjavo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je sicer glavni protagonist na drugi strani. Z referendumom tako želijo razveljaviti sporni odlok, in nato v sodelovanju z odbori po soseskah pripraviti rešitve, ki bodo smiselne za vsako posamezno sosesko, saj so razmere v vsaki soseski različne in zato rešitve »one size fits all«, torej za vse enako, ne koristi vsem soseskam.

Na omejitve brez rešitev je v Tedenskem safariju opozoril tudi pobudnik referenduma Klemen Fajs, ki opozarja na stotine kazni, ki so jih redarji prebivalcem napisali že prvi dan in z referendumom skuša doseči, da se kalvarija iz Štepanjskega naselja ne bi ponovila tudi drugod.

K zbiranju podpisov pozivajo tudi mestne politične stranke in skupine vseh barv, od skrajno levih, do desnih.