Ko gre za naše najboljše športnike, jih kujemo v zvezde, četudi služijo milijone in se po svetu prevažajo z dragimi zasebnimi letali. Podjetniki, ki so uspeli, pa so, tako je prepričan eden izmed najuspešnejših med njimi, Ivo Boscarol, drugorazredni državljani.
Gre pri športnikih res za utajo davkov, če se preselijo v davčno oazo, kako vrednotiti doprinos enih in drugih ter ali so res podjetniki vsega krivi?
Ustanovitelj podjetja Pipistrel in eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol je pred dnevi razburkal slovensko javnost z izjavo, v kateri je primerjal uspešne športnike in uspešne podjetnike.
»Če nek podjetnik donira 30 milijonov v javno dobro, je zaradi tega oligarh, če pa naš znani košarkar, ki se prevaža iz ZDA z najdražjim zasebnim letalom na svetu in da za let nekaj sto tisoč dolarjev, donira le nekaj deset tisoč evrov za projekt v Sloveniji, je v očeh ljudi največji car.
In ne samo to. Jaz sem za mojih 30 milijonov in za vse, kar zaslužim, plačal vse davke, športniki, ki jih kujemo v zvezde, pa so v izogib plačevanju davkov v Sloveniji davčni rezidenti v Monaku ali Združenih arabskih emiratih in od vseh silnih milijonov, ki jih zaslužijo, Slovenija davkov sploh ne dobi. To je zame davčna utaja.
Od mene je država prejela vse davke in še donacijo, ampak v očeh ljudi sem jaz v primerjavi s športniki drugo- ali tretjerazredni državljan. Ne razumem, zakaj smo Slovenci do podjetnikov tako krivični, športnikom pa vse oproščamo. Podjetniki smo vedno razumljeni kot lopovi, ne glede na to, ali delamo pošteno ali ne,” (iz intervjuja za Večer.)
30 milijonov za lokalno okolje v Ajdovščini
Boscarol se v izjavi v prvi vrsti nanaša na Luko Dončića, ki je prispeval k obnovi košarkarskega igrišča v Savskem naselju v Ljubljani – igrišča, kjer je kot otrok in mladostnik košarko igral tudi sam. Več košarkarskih igrišč po Sloveniji je prenovil še en nekdanji uspešni košarkar v ligi NBA Goran Dragić.
Boscarol na drugi strani opozarja, da je sam po uspešni prodaji podjetja Pipistrel, ki ga je sam ustanovil, v lokalno okolje vložil kar 30 milijonov evrov. 25 milijonov evrov je dobila občina Ajdovščina, od česar je 10 milijonov namenjenih izgradnji novega zdravstvenega centra, 10 milijonov pa za helikopterski center, ki ga bodo lahko uporabljali tudi za gašenje požarov na Krasu. Še trije Boscarolovi milijoni so namenjeni za letalski muzej s centrom znanosti in milijon za ozelenitev mesta in podeželja.
Preostanek do 30 milijonov je šel še Škofijski gimnaziji Vipava, župniji Ajdovščina, lokalnemu aeroklubu ter zaposlenim, ki so odgovorni za uspeh Pipistrela.
Pipistrel naj bi sicer v svoji zgodovini od države prejel skupno 6 milijonov evrov subvencij in po velikem uspehu podjetja, sta Ivo Boscarol in njegova hčerka Taja želela nekaj vrniti lokalnemu okolju.
A kritiki poudarjajo, da je Boscarl redka izjema med slovenskimi podjetniki, ki na tak način vračajo okolju, medtem ko imajo mnogi podjetja v davčnih oazah, istočasno pa v le teh prebiva pet slovenskih športnikov. Za komentar smo se zato obrnili na strokovnjaka za športni marketing Uroša Okorna, direktorja podjetja Sportelement
Nemogoče je primerjati športnike in podjetnike
»Izjava g. Boscarola zadene pomembno temo – kako družba vrednoti uspeh in kdo nosi breme skupnega. A primerjava podjetnikov in športnikov je v tem kontekstu neprimerljiva. Težko je določiti vrednost, ki jo Slovenija dobiva vsakič, ko je poleg Pogačarja slovenska zastava ali vsakič, ko se ob predstavitvi igralcev v dvorani v Los Angelesu ob imenu Luke Dončića zadoni tudi Slovenija.«
Ob tem doda, da so v očeh javnosti športniki verjetno res bolj cenjeni, predvsem ob velikih uspehih, kar pa ni samo slovenski fenomen. »Samo spomnimo se, kako kruta je lahko ista javnost do športnikov ob njihov neuspehih. Kako smo letos še pred začetkom Evropskega prvenstva praktično našo reprezentanco na čelu z Luko Dončićem že pokopali in kako hitro je minila nogometna evforija po lanski sanjski Nemčiji ob letošnjih neuspešnih kvalifikacijah.«
Simič: Če se preseliš, to ni davčna utaja
Boscarolu nekoliko bolj pritrjuje davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, ki prav tako opaža bistveno drugačen odnos do uspeha v športu in poslu. »Strinjam se z izjavo Boscarola v prvem delu, ne strinjam pa se z navedbo, da v primeru navedenih športnikov gre za davčno utajo, kajti pri vseh športniki, ki so postali davčni rezidenti drugih držav in so v Sloveniji od Fursa prejeli odločbo, da niso davčni rezident Slovenije, ne moremo govoriti o davčni utaji. Seveda v primeru, da dejansko prebivajo v tujini.«
Športniki, ki igrajo za klube v tujini, imajo v tistih državah tudi rezidentstvo, zato je logično, da tam plačujejo davke in v tem primeru ne gre za davčno utajo – pod pogojem seveda, da vi tistih državah dejansko tudi živijo, kar pa, kolikor je znano, velja, za tiste najbolj izpostavljene športnike.
Če pa temu ni tako, dejansko gre za davčno utajo, pri čemer Simič opozori na primera Borisa Beckerja, ki je bil v Nemčiji obsojen zaradi davčne utaje, ker je lažno prijavil bivanje v Monaku, medtem pa živel v Münchnu. Podoben je tudi primer Steffi Graf in njenega očeta Petra.
Zakaj ne bi rajši privabili drugih, kot da odganjamo svoje
Naročniška vsebina
Davki, birokracija, omejene priložnosti
Ob tem ne gre pozabiti, da je tudi Pipistrel pred leti obrat odprl v Gorici na italijanski strani meje. Tedaj je šlo za serijo birokratskih ovir, s katerimi je bilo podjetje soočeno pri nas, medtem ko so jih v Italiji pričakali z odprtimi rokami. Odprtje podružnice v Italiji pa jim je tedaj tudi omogočilo lažji vstop na ameriški trg.
O tem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako zelo odvisno od mednarodne konkurenčnosti, kar je povezano ravno z davčno politiko in birokratskimi ovirami, je na sredini programski konferenci NSi-ja spregovoril direktor NLB-ja Blaž Brodnjak:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) December 3, 2025
Naročniška vsebina
5 odzivov na “Boscarol dregnil v sršenje gnezdo: zakaj vsi častijo športnike, živeče v davčnih oazah, podjetniki, ki doniramo milijone, pa smo oligarhi?”
No, to je slovenski vrednostni sistem. Kaj vrednotimo in za kaj oz za koga se nam fučka.
Izgleda tako, kot, da nas športniki ne ogrožajo.
Bogati, sposobni…pa ” kaj pa misli, da je?, Kaj se pa gre? Ali misli, da je kaj več, kot mi? Bog ve, kje je to nakradel? Lej ga, kako se forsira, za nas reveže pa mu ni mar…” In tako dalje.
Kaj lahko realno pričakujemo od tega naroda? Tudi mediji, ki naj bi imeli za sveto nalogo vzgajati narod, preko socialne pornografije ne zmorejo.
Bojan Požar je kot komentar na tale članek z enim Xom zadel bistvo: “Ne vem no, Boscarol se je nekje na poti, sodeč tudi po teh izjavah, malo izgubil. Kot bi se počutil premalo čaščenega. Ampak, navsezadnje, mora se sprijazniti, da je samo lokalni podjetnik, četudi zelo uspešen, ne pa svetovna športna mega zvezda.”
Kar se davkov tiče je ustrelil povsem mimo. S prsti bi moral pokazati na slovensko oblast, ki jih samo dviguje. Namesto tega je obrnil prst proti uspešnim športnikom, ki niso neumni in plačajo davke v tisti državi, kjer so jih veseli in jim to pokažejo s konkretno nižjimi davki.
Nisem nek športni navdušenec, vseeno pa menim, da športniki, ki jih omenja, naredijo ogromno za prepoznavnost Slovenije. Bistveno več od njega. Konec koncev imajo zaradi svojih uspehov neprestano medijsko izpostavljenost. Boscarol je bil dober v tem kar je počel. Naredil je ultra lahka letala, podjetje in le to prodal po odlični ceni. Od tu naprej pa se je povsem izgubil. Trguje z nepremičninami, ustvarja umetno meso in hodi z misicami.
Imamo športnike, kulturnike, zdravnike, medicinske sestre, profesorje, učitelje, sodnike, policiste, diplomate…. GOSPODARSTVENIKE in tudi KMETE, ki nam pridelujejo hrano.
Vsak je vreden svojega in v vseh POKLICIH imamo DOBRE in SLABE.
Mislim, da je bil Boscarol vsekakor delaven in inovativen. Ni bil samo lokalni gospodarstvenik ampak je svoja letala tudi izvažal in poskrbel tudi na tem področju za prepoznavnost naše države Slovenije.
Resnica pa je res, da Leve vlade mnogo bolj častijo šport, kot pa gospodarstvenike, katere močno obremenjujejo z davki, zato pa jih veliko prenese svoje podjetje v tujino. Ko bi imeli v Sloveniji NIŽJI DAVEK, bi imeli več podjetnikov doma, kakor tudi športnikov, ki bi imeli denar na domači banki.
Za vse je kriva POLITIKA!!!
Se je morda že kdo najedel od slovenske prepoznavnosti? Je morda že daj kdo kaj zgradil iz ceglov slovenske prepoznavnosti? Od krompirja se živi, ne od prepoznavnosti. Nekoč, pred 2. sv. v. je nekdo v Ljubljani zgradil Dukičeve bloke. Še danes dajejo podobo Ljubljani in streho nad glavo številnim ljubljančanom. Kje bo po 100. letih vidna tako imenovana prepoznavnost?
Da ne bo pomote, tudi sam rad gledam kolesarje na Giru in sem vesel zanj, da zasluži milijon na leto. Fajn, super. Ampak čez par let bo zgodovina. kar mladenič ve tudi sam.
Komentirajo lahko naročniki