Zgodovinsko svarilo papeža glede umetne inteligence: »Ne ve, kaj pomenijo ljubezen, delo in odgovornost.«

Včeraj je Papež Leon XIV. predstavil svojo prvo, prek 100 strani dolgo okrožnico Magnifica Humanitas oz. v  prevodu Veličastno človeštvo. Mediji, škofje in analitiki so si enotni, da gre za “zgodovinsko svarilo”, objavljeno  odločilnem trenutku človeške zgodovine, ko umetna inteligenca preoblikuje naše delo, gospodarstvo, komunikacijo, izobraževanje … in odnose.

Mediji jo vidijo zelo različno. Za The New York Times je denimo “razočarajoče blaga”, Süddeutsche Zeitung pravi, da papež kot “vest sveta” polni praznino na tem pomembnem področju, nemški Die Welt in francoski le Monde okrožnico vidita kot papeževo nujno opozorilo človeštvu.

Skladno s tem, je okrožnica videna kot močno aktualna za ves svet, ne le kristjane, pomembna sporočila namreč prinaša prav vsakemu človeku.

Papeževo sporočilo tako ni le versko, ampak močno družbeno, nagovarja podorčja pravičnosti, miru, človeškega dostojanstva, tehnologije. Papež tako v dobi, ko napredek ogroža človeško bistvo, zopet nastopa kot nenadomestljiva moralna avtoriteta.

V obrambo človečnosti v dobi globalne krize

Magnifica Humanitas je bila podpisna ob obletnici okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII., ki je izšla leta 1891 in je z močno noto socialnega nauka tudi močno oprta nanjo. Papež v njej stopa v obrambo “nujne dolžnosti, da ostanemo globoko človeški” v času nemirov in vojne, piše direktor Centra za etiko Plunkett  na Avstralski katoliški univerzi Xavier Symons.

Kot izpostavlja Symons, Magnifica Humanitas opisuje dobo umetne inteligence kot dobo, za katero je značilna vse hujša globalna kriza. Gre za »zaporedje izrednih razmer«, »spiralo navzdol«, v kateri tehnologija »deluje kot pospeševalni dejavnik« pri stopnjevanju in preoblikovanju vojskovanja – dobo, ko se zdi, da je celo naš »odnos do življenja v krizi«. Smo »gospodarji stolpov, obsojenih na propad« zaradi tehnološke paradigme, ki »grozi, da bo normalizirala protičloveško vizijo … enačeno z imeti več, zmanjševanjem šibkosti, odpravljanjem negotovosti in izvajanjem popolnega nadzora«.

Ali tehnologija služi človeku in človeštvu?

“Človeštvo še nikoli ni imelo toliko moči nad seboj,” piše papež, ki tehnologije ne zavrača, a hkrati poudarja, da se moramo ob tehnološkem razvoju vprašati, ali ta resnično služi in je podrejena dobremu za človeka in družbo. Papež poudarja, da tehnologija ne sme biti skoncentirana v rokah peščice najmočnejših, ločenih od lokalnih skupnosti in običajnih družin. Močno se osredotoči tudi na vprašanje, kaj pomeni biti človek v digitalni dobi ter o tem poudarja, da človeški (p)ostanemo samo skupaj: z Bogom, z bližnjim, s stvarstvom in s skupnostmi, ki nas oblikujejo in ohranjajo.

“Prihodnost umetne inteligence bo odvisna od moralne inteligence človeštva. Zaradi tega se pred nami postavlja največje vprašanje ne, ali lahko stroji postanejo bolj podobni ljudem, temveč ali se bodo ljudje spomnili, kaj v resnici pomeni biti človek,” v odzivu na okrožnico pravi škof v Phoenixu John P. Dolan.

Tehnologija kot grožnja temeljem naše narave in skupnosti

Nekatere tehnologije ne le oblikujejo sveta, ampak ga razkrajajo. Ko sistemi ljudi izolirajo, reducirajo delavce na nadzorovane podatkovne točke, manipulirajo z njihovo pozornostjo ali v celoti izpodrinejo smiselno človeško delo, ne gre več le za napredek, poudarja papež. Gre za erozijo samih temeljev skupnosti. Digitalni svet nas skuša prepričati, da smo v bistvu le potrošniki in delavci – predvidljivi vzorci, ki jih je treba upravljati. Cerkev temu odločno nasprotuje: naša vrednost ne izhaja iz koristnosti. Izhaja iz tega, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi.

Tudi delo tako ni le vir dohodka, ampak poklic ter način, kako ljudje soustvarjamo svet, izražamo svojo ustvarjalnost in služimo drug drugemu. Umetna inteligenca zato ne sme biti nadomestek za človeka, ampak njegovo orodje, ki ga krepi, ne pa odstranjuje, nadzoruje in upravlja.

Papež nagovarja tudi tematike lažnih novic, vpliva umetne inteligence na demogracijo in poziva k odločni regulaciji uporabe umetne inteligence v vojaške namene, posebej kritičen je do prenosa odločanja o življenju in smrti na stroje.

Umetna inteligenca zato ne sme biti nadomestek za človeka, ampak njegovo orodje, ki ga krepi, ne pa odstranjuje, nadzoruje in upravlja.

Moralna odgovornost – nenadomestljiva unikatnost človeka, ki je ne sme izpustiti iz rok

Med vsemi bitji v stvarstvu smo ljudje edini, ki hkrati posedujemo razum in voljo, usmerjeno k moralni odgovornosti. Nismo zgolj pametni – smo moralni. Znamo razločevati resnico, izbirati dobro, ljubiti brezpogojno in delovati v korist tistih, ki bodo prišli za nami. Papež Leon je bil pri tem neizprosen: umetna inteligenca »od znotraj ne ve, kaj pomenijo ljubezen, delo in odgovornost.« Te sposobnosti ostajajo edinstveno človeške – zakoreninjene v duši, ne v algoritmih.

Prav zato papež Leon XIV. tako poudarja, da je prepuščanje oblikovanja družbe tehnološkim sistemom brez moralnega premisleka nevarno. Pa ne zato, ker bi stroji lahko postali premočni, ampak ker bi tako ljudje svojo lastno človečnost prepustili sistemom, ki jih vodijo učinkovitost, dobiček in nadzor.