Vladni izračuni Golobovega “božičkovanja”: gospodarstvo bo stalo pol milijarde, javno blagajno pa 300 milijonov evrov

3. 11. 2025, 20:02

3 minute branja
Deli

Javno je znano besedilo predloga zakona  o zimskem regresu, zimskem dodatku in normirancih, ki ga je v zakonodajni postopek mimo Ekonomsko-socialnega sveta vložila Golobova vlada. V njem vlada predvideva dodatno 300 milijonsko luknjo v državnem proračunu, kar pomeni, da bo letošnji proračunski primanjkljaj presegel 2,2 milijardi evrov.

Zakon določa, da bo zimski regres za zaposlene znašal 639 evrov, kar predstavlja polovico minimalne plače. Izplačan mora biti do 18. decembra, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa se lahko, če to določa kolektivna pogodba, rok izplačila podaljša najpozneje do 31. marca naslednjega leta.

Po izračunih Ministrstva za finance bo skupni strošek ukrepa za državni proračun znašal 210 milijonov evrov. Od tega bo 120 milijonov evrov namenjenih za 190.000 javnih uslužbencev, dodatnih 87,5 milijona evrov pa za upokojence, ki bodo upravičeni do 150 evrov zimskega dodatka, izplačanega 19. decembra 2025. Znesek se ne bo štel v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev.

Za gospodarstvo naj bi obvezni zimski regres pomenil strošek v višini 480 milijonov evrov, poleg tega pa bo država zaradi manjših prilivov iz prispevkov in davkov izgubila še 85 milijonov evrov (75 milijonov iz prispevkov in 10 milijonov iz davka od dohodkov pravnih oseb).

Delodajalci ukrepu ostro nasprotujejo, saj ga razumejo kot predvolilno potezo, sprejeto brez socialnega dialoga.

Komentar: Rok Čakš
Vlada še naprej kot buldožer, gospodarstveniki in podjetniki besni, posledice pa že vidne: manj poslovnih daril, skromnejši zaključki, varčevanje na drugih področjih in celo zadolževanje

Naročniška vsebina

En odgovor na “Vladni izračuni Golobovega “božičkovanja”: gospodarstvo bo stalo pol milijarde, javno blagajno pa 300 milijonov evrov”

  1. Trta

    Že naslov pokaže, kako NAROBE – dela Golob z državno blagajno in gospodarstveniki ter s tem preprečuje gospodarski razvoj. Posledično pa oslabi poleg gospodarstva tudi vse druge dejavnosti – zdravstvo, kulturo, infrastrukturo….

Komentirajo lahko naročniki