“LGBTIQ+ mladi predstavljajo skoraj 40 odstotkov mladinske populacije v Ljubljani,” je lažna novica

Sredi oktobra je v ljubljanski mestni hiši v organizaciji Društva Parada ponosa potekal strokovni posvet z naslovom LGBTIQ+ mladi za novo Strategijo za mlade Mestne občine Ljubljana (MOL) 2026–2035. Na ljubljanainfo.com smo o dogodku lahko prebrali članek “Župan na strokovnem posvetu: 40 odstotkov mladih v Ljubljani je iz LGBTIQ+ skupnosti”.

Trditev, da je 40 odstotkov mladih v Ljubljani LGBTIQ+, naj bi izhajala iz raziskave Mladina 2020. Vodja raziskave, prof. dr. Miran Lavrič nam je povedal, da trditev ne drži.

Iz naslova članka na portalu ljubljanainfo.com je bilo mogoče razumeti, da je ljubljanski župan Zoran Janković na strokovnem posvetu povedal, da je v Ljubljani 40 odstotkov mladih iz LGBTIQ+ skupnosti. V samem članku izjava ni bila pripisana njemu, ampak naj bi tako zapisali na občini:

Ko smo na MOL poslali vprašanje, ali zgornja izjava (obkrožena z rdečo) drži, so nam odgovorili, da “se vprašanje nanaša na raziskavo Mladina 2020, katere naročnik je Urad RS za mladino, izvedli pa so jo raziskovalci in raziskovalke s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani (FDV UL)”. Predlagali so nam, da se za interpretacijo obrnemo nanje, in dodali: “V Ljubljani smo ponosni, da živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti.” Za več informacij o tem so nas usmerili na eno od spletnih strani MOL z naslovom LGBT+ prijazno mesto.

Po nadaljnjem poizvedovanju so nam na MOL potrdili, da izjava ni bila objavljena v gradivih MOL. Domnevali so, da je portal izjavo povzel od organizatorjev posveta, Društva Parada ponosa.

Avtor izjave je Društvo Parada ponosa

Čigava je izjava, smo vprašali tudi urednico portala ljubljanainfo.com, ki nam je odgovorila, da so jo povzeli s poročila o dogodku, ki ga je na svoji spletni strani objavilo Društvo Parada ponosa. Zahvalila se nam je za opozorilo in zapisala, da bodo kot avtorja izjave navedli Društvo Parada ponosa, kar so tudi storili.

Glede izjave smo poslali vprašanja tudi na Društvo Parada ponosa, kjer so nam potrdili, da je izjava njihova. Na vprašanje, kje v raziskavi Mladina 2020 lahko najdemo ta podatek, so odgovorili: “Podatke najdete v poglavju ‘13.4 o vrednotah in stališčih mladih glede spolnih identitet’, od strani 366 strani naprej.”

Na 366. strani raziskave Mladina 2020 je res poglavje z naslovom Vrednote in stališča mladih glede spolnih identitet, kjer lahko med drugim preberemo: “V naši raziskavi smo imeli pri vprašanju o spolu poleg odgovorov ‘Moški’ in ‘Ženska’ kot možen odgovor tudi ‘Drugo’. Med 1200 anketiranimi se nihče ni odločil za to možnost. To je zelo zanimiva ugotovitev, ki nakazuje, da v reprezentativnem vzorcu slovenske mladine trenutno ni skupine mladih, ki bi izrazito in izrecno poudarjala svoje alternativne spolne identitete.”

Trditev, da je v Ljubljani 40 % mladih LGBTIQ+, ne drži

Prof. dr. Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je bil vodja raziskave Mladina 2020, je za naš medij glede sporne izjave povedal, da ne gre za korektno interpretacijo rezultatov raziskave.

Samooceno spolne usmerjenosti mladih je komentiral takole: “Kot popolnoma istospolno usmerjene se torej opredeljuje manj kot 5 % vprašanih. Res je sicer, da je kar precejšen delež mladih ‘nekje vmes’, ampak na pretežno homoseksualni (odgovori 4, 5, ali 6) strani jih lahko skupaj naštejemo le za slabih 11 %. Večina njih bi se verjetno štela za LGBTIQ+, če bi jih povprašali po njihovi identiteti. Vendar niti tega ne moremo vedeti zagotovo.”

“Vsekakor pa po moji oceni ni korektno umeščati pretežno heteroseksualnih mladih (pozicije 1 in 2, pa tudi sredinskih mladih na poziciji 3) v okvire LGBTIQ+ skupnosti. Pri tem je med drugim treba upoštevati tudi razliko med intimnimi spolnimi preferencami in družbenimi identitetami posameznikov. To dvoje ni povsem usklajeno in posamezniki so svobodni svoje spolne preference bolj ali manj javno izražati. Močno dvomim, da bi se pomemben delež mladih na pozicijah 1 ali 2 opredelil kot LGBTIQ+ osebe,” je utemeljil avtor raziskave.

“Povedano drugače, omenjeni zapis bi bil smiseln, če bi mlade direktno vprašali, ali se štejejo za LGBTIQ+ osebe. Če bi jih 40 % odgovoril pritrdilno, potem bil zapis pravilna interpretacija podatkov,” je sklenil prof. Lavrič.

Da interpretacija prof. Lavriča “popolnoma drži”, nam je potrdil tudi prof. dr. Tomaž Deželan, ki je bil pri raziskavi Mladina 2020 vodja ekipe FDV UL in sourednik.