Šef razburil novinarje: »Uredniki raje berejo članke, ki jih napiše umetna inteligenca«

8. 3. 2026, 20:22

2 minuti branja
Deli

V eni največjih svetovnih tiskovnih agencij, Associated Press (AP), se je razplamtela razprava o vlogi umetne inteligence (UI) v novinarstvu. Notranja sporočila vodstva, ki jih je razkril portal Semafor, kažejo na vse večji razkorak med novinarji in menedžmentom glede prihodnosti medijskega dela.

Razpravo je sprožila Aimee Rinehart, vodja produktov za umetno inteligenco pri AP. V internih sporočilih zaposlenim je zapisala, da je odpor do umetne inteligence v novinarstvu »zaman«.

Po njenem mnenju bi lahko novinarji v prihodnosti predvsem zbirali informacije na terenu – citate, podatke in kontekst – nato pa bi umetna inteligenca iz teh informacij samodejno ustvarila članek.

»Veliko urednikov bi raje videlo članek, ki ga napiše UI, kot pa človek,« je zapisala in dodala, da sta poročanje in pisanje različni veščini, ki se redko združita v eni osebi.

Tudi Mathias Döpfner, izvršni direktor giganta Axel Springer (Business Insider, Politico), je bil v svojih napovedih neposreden: medijske hiše, ki ne bodo sprejele umetne inteligence, bodo preprosto propadle.

Takšne izjave so med številnimi novinarji povzročile ogorčenje. Nekateri so opozorili, da je jasno pisanje bistveni del novinarskega poklica.

Eden od novinarjev AP je zapisal, da so komentarji o človeškem pisanju »žaljivi« in da je kakovostno poročanje skupaj z dobrim pisanjem »srce novinarstva, ne pa UI-generirana vsebina«.

Drugi zaposleni so opozorili, da se zdi, kot da ljudje, ki odločajo o uvajanju umetne inteligence, živijo v povsem drugačni realnosti kot novinarji na terenu.

Kljub sporom številni mediji že uporabljajo umetno inteligenco za naloge, ki novinarjem prihranijo čas. Med najpogostejšimi so:

  • samodejni prepisi intervjujev
  • prevajanje člankov
  • povzetki podcastov
  • analiza velikih količin podatkov

Tudi pri AP poudarjajo, da umetno inteligenco uporabljajo predvsem kot podporno orodje, ki pomaga novinarjem pri delu.

Razprava razkriva širši problem: medijske hiše se soočajo z velikimi finančnimi pritiski, hkrati pa z eksplozivnim razvojem tehnologije.

Čeprav umetna inteligenca lahko pomaga pri raziskovanju, analiziranju in povzemanju informacij, mnogi novinarji opozarjajo, da ključnega elementa novinarstva – zaupanja med ljudmi in viri – algoritmi ne morejo nadomestiti.

Zato se vse bolj postavlja vprašanje: ali bo umetna inteligenca postala pomočnik novinarjev ali pa njihov tekmec.