Nova obsežna raziskava kaže, da umetna inteligenca kljub hitremu razvoju še zdaleč ni pripravljena prevzeti večine zahtevnih delovnih nalog. Študija, ki sta jo izvedla podjetje Scale AI in Center for AI Safety, je prvič sistematično primerjala delo ljudi in umetne inteligence na resničnih, plačanih projektih iz prakse in rezultati so presenetljivo enostranski.
Raziskovalci so analizirali 240 konkretnih projektov s platform za samostojne delavce, od grafičnega oblikovanja in arhitekture do razvoja iger, videoprodukcije in zvočnega oblikovanja. Povprečna vrednost posameznega projekta je znašala okoli 530 evrov. Umetna inteligenca je pri teh nalogah klavrno pogorela: v kar 96,25 odstotka primerov ni dosegla ravni človeškega dela.
Najbolje se je odrezal model Opus 4.5, ki pa je bil uspešen le v 3,75 odstotka primerov. Na dnu lestvice se je znašel model Gemini, z zgolj 1,25-odstotno uspešnostjo. Kot neuspeh je štel vsak projekt, ki ni bil vsaj enakovreden človeškemu izdelku.
Študija ob tem opozarja tudi na širše posledice razvoja umetne inteligence. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo so podatkovni centri leta 2024 porabili približno 415 teravatnih ur elektrike, poraba pa se letno povečuje za okoli 12 odstotkov. Do leta 2030 naj bi se celo podvojila, s tem pa narašča tudi poraba vode za hlajenje.
Raziskava zato deluje kot hladen tuš za najbolj apokaliptične napovedi: umetna inteligenca trenutno ostaja predvsem orodje za pospeševanje dela, ne pa njegova zamenjava.
Komentirajo lahko naročniki