Prebilič bo desni sredini vzel veter iz jader, razočarane volivce pa bo vodil proti novem razočaranju

15. 9. 2025, 19:34

5 minut branja
Deli

Javnomnenjska anketa, ki jo za Dnevnik in Večer izvaja Ninamedia, je zanimiva predvsem zaradi tega, ker podporo strankam meri na dva različna načina. Najprej morajo anketiranci sami navesti stranko, ki bi jo volili (na priklic). V drugem vprašanju stranke naštejejo, da se lahko odločijo za eno izmed njih, pri čemer vključijo tudi nekatere nove, oziroma napovedane stranke.

Rezultati so precej različni, vsaka poizvedba pa ima svoje metodološke prednosti in slabosti. A bistveno je, da z nekaj politološke podlage in umestitvijo v širši politični kontekst lahko sklepamo o premikih volilnega telesa, ko bodo na izbiro vse opcije, ki jih pričakujemo na naslednjih volitvah. 

Poglejmo najprej rezultate na priklic: Če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor, bi 22,6 % sodelujočih volilo SDS, 17,1 % Gibanje Svoboda in 6,3 % Socialne demokrate. Logarjevi Demokrati bi dobili 5,4 % glasov, Levica 5 % in Nova Slovenija 4,9 % glasov. Druge stranke bi dobile bistveno nižjo podporo in se v državni zbor ne bi uvrstile. Z “ne vem” je odgovorilo 28 % vprašanih.

Če rezultate preslikamo na sedeže v državnem zboru, bi SDS dobila 32 sedežev, Svoboda 25, SD 9, Demokrati 8, Levica in NSi pa po 7. To pomeni, da bi obstoječa koalicija imela 41 sedežev, sedanja opozicija pa 47, torej dovolj za vladno koalicijo.

Prebilič ter naštevanje strank premešata karte

A takšna so razmerja le dokler anketarji ne vključijo še novih, oziroma napovedujočih se strank in prav vse anketirancem poimensko naštejejo. Ob takšnem vprašanju bi SDS dobila 16,4 % glasov, Gibanje Svoboda 13,1 %, Demokrati Anžeta Logarja 9,4 %, Stranka Vladimirja Prebiliča 9,3 %, Skupna lista Levice in Vesne 4,4 %, NSi 4 %, SNS 3 %, Resni.ca 2,4 %, Mi socialisti! 2,3 % Glas upokojencev 1,6 %, SLS ter Piratska stranka1,3 % itd. Delež neopredeljenih se skrči na 16,9 %.

Če tudi tukaj izločimo neopredeljene in rezultat s pomočjo umetne inteligence preslikamo na deleže v državnem zboru, dobimo naslednjo razporeditev sedežev: SDS – 22 sedežev, Gibanje Svoboda (GS) – 18 sedežev, Demokrati (Anže Logar) – 13 sedežev, Stranka Vladimirja Prebiliča – 13 sedežev, Socialni demokrati (SD) – 7 sedežev, Levica&Vesna – 6 sedežev, NSi – 5 sedežev, SNS – 4 sedeži.

Ob takšnih rezultatih bi stranke levega pola skupaj dobile 44 sedežev, stranke desnega pola pa 40 sedežev. 4 preostali sedeži bi pripadli SNS, ki bi lahko zapolnila levo koalicijo, ne pa tudi desnosredinske. Ta tako ne bi bila mogoča. Tako imenovani tretji blok strank predsednikov Anžeta Logarja, Vladimirja Prebiliča, Matjaža Hana in Jerneja Vrtovca bi zbral 38 sedežev.

V anketi, ki jo navajamo, delo vlade kot uspešno ocenjuje 38,9 % vprašanih, kot neuspešno 56,7 %, z “ne vem” pa odgovarja 4,4 % vprašanih. Najvišjo povprečno oceno med politiki beleži Nataša Pirc Musar pred Matjažem Hanom, Urško Klakočar Zupančič, Vladimirjem Prebiličem, Tanjo Fajon in Anžetom Logarjem.
Komentar: Rok Čakš
Povratek razočaranih

Naročniška vsebina