So ankete zgrešile volilni rezultat? Ne – če jih znamo pravilno brati

S tednom dni časovne distance lahko ocenimo, koliko so rezultati volitev skladni s pričakovanji, ki so izhajali iz anket. Oziroma ali so se javnomnenjske ankete tokrat izkazale kot zanesljiv pokazatelj trendov v gibanju javnega mnenja, ki je privedel do končnega rezultata.

So ankete zgrešile volilni rezultat? Kratek odgovor je: ne. Če jih znamo brati pravilno, so zadnji teden pred volitvami precej natančno pokazale, kaj se bo zgodilo.

Slednje velja predvsem, če analiziramo povprečja opredeljenih anketirancev večih anket skupaj, saj vzorci posameznih agencij in tudi tihe agende iz ozadja pomenijo odstopanje navzgor ali navzdol pri nekaterih strankah. Damjanićeva Ninamedia je denimo precej več od dejanskega stanja merila Gibanju Svoboda in Levici+Vesni. Njihova zadnja, petkova napoved je Svobodi dodelila 30,2 % podpore, SDS-u pa zgolj 26,2 odstotka, že na tretjem mestu sta bili Levica in Vesna z 8,2 % glasov.

Spletna stran volilna-napoved.si,  ki spremlja povprečja opredeljenih anketirancev večih anket, je na sledeč način merila trende podpore posameznim strankam v času volilne kampanje, preračunano v število parlamentarnih sedežev. SDS je v februarski začetek volilne kampanje prinesla 7 sedežev prednosti pred Svobodo, v prvih treh tednih volilne kampanje pa se je ta gibala med 10 in 5 sedeži.

Do bistvenega premika je prišlo zadnji teden, ko je kampanjo zaznamovala afera s prisluhi in posnetki, interpretacija katere v tradicionalnih medijih je dvignila podporo Svobodi in spodrezala podporo SDS-u (več v članku: Kako so upokojenci in TV Slovenija pomagali Svobodi do zmage in kaj je spodneslo Janšo).

V zadnjih dneh kampanje je tako tudi po povprečju anket, ki jih vključuje volilna-napoved.si, prišlo do izenačenja med SDS in Svobodo, z manjšo prednostjo prve. Prav tako so ankete zaznale vzpon trojčka NSi-SLS+Fokus in Resnice, kot tudi negativen trend Demokratov, manj natančne pa so bile pri rezultatih SD-ja in Levice+Vesne

Spodnji graf, na katerega smo naleteli na X-u, prikazuje sliko javnomnenjske podpore strankam tekom celotnega mandata. Predvsem pri prvih dveh je jasno vidna menjava pozicij jeseni 2023, vztrajanje SDS-a na prvem mestu praktično vse do finiša in velikega preobrata zadnji trenutek:

Poglejmo še trende gibanja razmerja med blokoma, pri čemer v levi, oziroma koalicijski blok prištevamo Svobodo, SD in Levico ter Vesno, v desni, oziroma opozicijski blok pa SDS NSi(+SLS+Fokus) ter Demokrate.

Skozi celotno lansko leto je torej opozicijski trojček po številu poslancev v virtualnem parlamentu imel prednost pred koalicijskim, ki se je gibala med 5 in 6 poslanskimi sedeži, z odklonom navzdol do 3 in navzgor do 9. V obdobju, ko Resni.ca v anketah ni dosegala parlamentarnega pragu, je opozicija celo imela absolutno večino, s katero je vstopila tudi v prvi teden volilne kampanje. V drugem tednu kampanje je bila še razlika 8 sedežev (48:40), nakar se je ta razlika topila in se v zadnjem tednu kampanje stopila na vsega 1 sedež.

Na koncu so volitve vendarle prinesle 3 sedeže razlike v prid desnosredinskega bloka, a brez absolutne večine, vmes je Resni.ca s 5 sedeži.