Anketi: Svoboda v opoziciji izgublja podporo, največ pridobivata SD in Levica

Skoraj tri mesece po državnozborskih volitvah je desnosredinska vlada začela s svojim delom, v začetku mandata pa preko prvih ukrepov v ospredje postavila nekaj glavnih sporočil: znižanje davčnih bremen, ureditev prometa v državi, zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, decentralizacija ministrstev, ureditev dostojnega pokopa žrtev, strožja politika do tujcev, preiskava korupcijskih dejanj, v zunanji politiki pa tesnejše sodelovanje z evro-atlantskimi zavezniki ter normalizacija odnosov z Izraelom.

Leva opcija je odprla fronte Black Cube, proti znižanju davkov in proti poseganju v zakon o parlamentarni preiskavi, proti zasebni pobudi v zdravstvu, ustavna sprememba volilnega sistema in proti ponujenem partnerstvu za uspešno Slovenijo ter seveda proti sprejemljivejši politiki do izraelske države.

 Prve vladne poteze in opozicijsko nasprotovanje so dosegle manjši premik v javnem mnenju glede na volilne rezultate. Po junijskima anketama Mediane za Delo in Ninamedie za Dnevnik/Večer izgubljata predvsem stranki, ki sta pred volitvami dajali raznolike signale – Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca, utrjuje se trjček NSi-SLS-Fokus, med opozicijskimi pa nekoliko izgublja Svoboda, pridobivajo pa predvsem Socialni demokrati, nekaj pa tudi Levica/Vesna. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo SDS in Gibanje Svoboda dobila praktično enak delež glasov med vsemi vprašanimi, in sicer 21,5 % (oz. 21,4 %), kar je nekaj odstotnih točk manj kot pred mesecem dni. Trojček NSi/SLS/Fokus bi dobil 8,9 % glasov (-0,4 %), SD 8,1 % (+ 3,2), Levica 7,4 % (+1,8 %), Demokrati Anžeta Logarja 4,1 % (- 0,5) in Resni.ca 3,0 % (-0,4). Pod pragom bi bili Pirati z 2,4 %, SNS z 2 %, Prerod z 1,4 % itd. Z ne vem je odgovorila desetina vprašanih.

V vzporedni anketi Ninamedie za Dnevnik in Večer pa bi SDS dobila 25,9 % med vsemi anketiranimi, Gibanje Svoboda 24,3 %, SD 8,3 %, NSi 8 %, Levica 7,6 %, Demokrati Anžeta Logarja 3,9 %, Resni.ca pa 3,6 % glasov. Druge stranke bi dobile desetino glasov, neopredeljenih je bilo 5,6 % sodelujočih

Parlamentarno večino bi dosegel levi trojček

Če upoštevamo zgolj rezultate opredeljenih anketirancev in jih združimo v povprečje obeh poizvedb ter to prenesemo na sedeže virtualnega parlamenta, kar omogoča spletna stran volilna-napoved.si, dobimo 28 sedežev za SDS (+0 glede na volitve), 27 za Gibanje Svoboda (-2 glede na volitve), 10 za NSi/SLS/Fokus (+1), 10 za SD (+4), 9 za Levico/Vesno (+4), 4 za Demokrate (-2), Resni.ca pa bi obstala tik pod parlamentarnim pragom (-5).

Če ima obstoječa koalicija SDS + NSi/SLS/Fokus +Demokrati po volitvah 43 glasov, bi po junijskih anketah imela enega manj, torej 42. A v parlamentu ne bi imela glasov partnerske stranke Resni.ca, kar pomeni, da tudi ne bi imela potrebne absolutne večine za glasovanja, ki to zahtevajo.

Po drugi strani pa bi opozicijski trojček, ki je na volitvah skupaj nabral 40 glasov, imel celo absolutno večino 46 poslanskih sedežev, predvsem na račun vzpona obeh manjših levičarskih strank ter seveda izpada Resni.ce.

Spodaj primerjamo sedeže v državnem zboru po povprečju dveh dosedanjih junijskih anket (zgornja slika) in v 2. tednu volilne kampanje, ko povprečje anket v parlament prav tako ni uvrščalo stranke Resnica (spodnja slika).