»Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga,« je v četrtek pred glasovanjem o zakonu o SKOK-u dejal poslanec SDS Luka Simonič. Nekaj ur pozneje je bilo odločeno. Državni zbor je po nujnem postopku zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala sprejel s 47 glasovi za in 35 proti.
Za koalicijo gre za prelom z dosedanjim sistemom, ki pri najtežjih korupcijskih aferah po njeni oceni prepogosto ni pripeljal do sodnega epiloga. Anže Logar je govoril celo o »tektonskem premiku«, Janez Žakelj iz NSi, SLS in Fokus pa je dejal, da pričakuje »metlo, da pomete s korupcijo«.
.@luka_simonic: Slovenija potrebuje SKOK! pic.twitter.com/dRKt2JUANf
— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) September 24, 2026
✅ Državni zbor je sprejel zakon o SKOK
Na področju integritete in preprečevanja korupcije smo pod evropskim povprečjem. Cilj zakona je jasnejša razmejitev pristojnosti ter hitrejši in učinkovitejši pregon korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala.
Minister za… pic.twitter.com/SJmTjxXMqZ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 24, 2026
V Svobodi, SD in Levici so bili precej bolj zadržani. Lucija Tacer Perlin je opozorila na večji vpliv ministra pri izbiri tožilcev in pomanjkljiv katalog kaznivih dejanj ter v soočenju s poslancem Demokratov Dejanom Zakrajškom na POP TV ponovila te očitke. Andreja Katič pa na svarila sodstva in tožilstva ter vprašanje, ali bo zakon prestal ustavnopravno presojo in nato sploh deloval v sodni dvorani, ostre pomisleke je že na odboru za pravosodje izrazila poslanka Levice Tina Brecelj.
Tina Brecelj je na odboru za pravosodje demolirala SKOK. pic.twitter.com/ZeUzHYTblf
— Levica (@strankalevica) September 24, 2026
Kaj se s SKOK-om sploh spreminja
Sedanje Specializirano državno tožilstvo bo preoblikovano v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Najmanjše število tožilcev se bo povečalo z deset na 25. Štiri sedanje specializirane sodne oddelke bo zamenjalo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije, ki bo pristojno za celotno državo, o pritožbah pa bo odločalo Višje sodišče v Mariboru. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija prihodnje leto.
Ena najbolj občutljivih sprememb je postopek izbire državnih tožilcev. Minister bo po mnenju Državnotožilskega sveta lahko s kandidati opravil pogovor, pri svojem predlogu pa ne bo vezan na dokončno mnenje sveta.
Prav tu opozicija vidi nevarnost političnega vpliva. Pravosodni minister Mihael Zupančič to zavrača in poudarja, da minister ne bo odločal, koga bodo tožilci preganjali. Spor se je odprl tudi okoli kataloga kaznivih dejanj, saj v njem ni izrecno navedena zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, minister pa odgovarja, da bo SKOK tudi takšne zadeve v določenih primerih lahko prevzel.
Vlada je zakon med postopkom večkrat popravljala. Še 23. septembra je potrdila dodatne amandmaje, med drugim glede pristojnosti specializiranega sodišča in prenosa posameznih zadev na redna okrožna sodišča. Pred tem je skušala z dopolnili odgovoriti tudi na pripombe Zakonodajno-pravne službe, Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva.
Matej Avbelj: pomemben korak, toda sam ne bo dovolj
Kaj lahko SKOK dejansko spremeni, smo vprašali pravnega strokovnjaka, profesorja in prorektorja Nove univerze dr. Mateja Avblja. Njegova ocena je precej jasna. Zakon po njegovem napravlja »kar nekaj pomembnih korakov v pravo smer«, tudi prav z reorganizacijo obstoječih institucij.
Avbelj kot pomembno izpostavlja krepitev položaja tožilstva v razmerju do policije in NPU ter jasnejšo vertikalo odgovornosti med policijo, SKOK-om in sodstvom. Zakon po njegovem ustvarja tudi podlago za boljšo finančno in organizacijsko podporo institucijam ter jasneje postavlja odgovornost izvršilne oblasti, predvsem pravosodnega ministra, za stanje na področju pregona najtežjih oblik kriminala.
Toda tu sledi pomemben zadržek. SKOK je po Avbljevih besedah »zgolj nujni, ne pa še zadostni pogoj za pregon korupcije in organiziranega kriminala«. Manjkajoči del je celovita prenova zakona o kazenskem postopku.
»Brez nje bo SKOK ostal, bolj ali manj, brezzobi tiger,« je povedal za naš portal.
To se ujema tudi z napovedmi vlade, saj je prenova kazenskega postopka že napovedana kot naslednji veliki korak. Tudi Logar je ob sprejemanju zakona govoril o dvojčku SKOK-a in reforme ZKP, ki naj bi šele skupaj prinesla učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Bo zaradi večje moči tožilcev manj varovalk?
Eden od pomembnih očitkov pri spreminjanju kazenskega postopka je vprašanje, kaj večja vloga tožilca pomeni za pravice osumljenca in obdolženca. Avbelj tu večje nevarnosti ne vidi. Po njegovem SKOK ne zmanjšuje sedanjih visokih standardov varovanja procesnih pravic.
Ključno varovalo vidi v preiskovalnem sodniku, ki bo imel predvsem garantno funkcijo. Takšna ureditev je po njegovih besedah običajna v evropskem ustavnem prostoru, pravice osumljencev pa so že dobro utrjene v sodni praksi rednih sodišč in Ustavnega sodišča.
»Posebnih tveganj ne vidim,« pravi Avbelj. Koncept tožilske preiskave bo za zdaj deloma prevzet iz prava Evropske unije, dolgoročno pa bi ga morala urediti prav celovita prenova ZKP.
Tudi pri opozorilih, da bi posamezne določbe lahko v konkretnih postopkih povzročile pravne zaplete, je Avbelj previdnejši od nekaterih kritikov zakona. Poudarja, da takšna možnost obstaja pri vsakem zakonu. Predpis je vedno splošen in ne more vnaprej predvideti vseh življenjskih primerov. Naloga sodišč je nato, da ga razlagajo skladno z ustavo in v konkretnih primerih rešujejo težave, ki se pojavijo.
Pravi test bodo veliki primeri
Avbelj bi uspešnost SKOK-a čez nekaj let presojal predvsem po dveh merilih. Prvo je, ali bo pripomogel k poštenim kazenskim postopkom in jih hkrati naredil učinkovitejše. Drugo pa je še bolj pomembno: ali bodo do sodnega epiloga dejansko prišli najtežji primeri, tudi takšni, v katerih so osumljeni ljudje z velikim družbenim vplivom.
Prav tu vidi tudi širšo težavo slovenske politike kazenskega pregona. Namesto da se sistem pretežno ukvarja z rutinskimi in družbeno manj nevarnimi kaznivimi dejanji, bi moral po njegovem več energije nameniti najtežjim primerom, ki »se najbolj zajedajo v substrat pravne in demokratične države«.
SKOK je torej sprejet. Koalicija je dobila svojo veliko pravosodno reformo, pomisleki dela sodstva, tožilstva in opozicije pa s tem niso izginili. Avbljeva ocena je nekje vmes. Zakon premika stvari v pravo smer, sam pa še ne bo dovolj.
Prvi pravi odgovor zato ne bo dala politična razprava, ampak praksa. Ali bodo postopki hitrejši, ali bodo ostali pošteni in predvsem, ali bodo pred sodišče končno prišli tudi primeri, pri katerih družbeni položaj osumljenca doslej ni nujno pomenil hitrega in jasnega sodnega epiloga.
Komentirajo lahko naročniki